Zajzera, La Bella Furlana

Sredi tedna me kontaktira Polona z motivacijskim vprašanjem, če se gre za vikend kam v led. Pravi, da so loški alpinisti dobili informacijo, da so slapovi v Zajzeri še dobro narejeni. Hitro napišem pritrdilen odgovor, in v petek se dorečejo detajli: gremo v dveh navezah, destinacija pa je Lepa Furlanka/La Bella Furlana (WI4+, 210m). Z navdušenjem nahrbtnik znova napolnim s še ne povsem posušeno opremo – slap Lepo Furlanko sem namreč želel že nekaj let splezati, pa sem bil že kar dodobra prepričan, da sem letos zamudil priložnost. Tokrat je štart bolj human – ob 6. zjutraj iz Škofje Loke. Zberemo se štirje korenjaki,...
Continue reading...

Sappada – slap Diagonal + Tamar

Po res intenzivnem lednem vikendu konec januarja je prišla tista tako osovražena otoplitev, in vsi smo dolgih nosov odsmrkali nazaj v svet služb, počitka in drgnjenja plastike na stenci. En vikend sem tako preživel v relativnem brezdelju, ampak kaj, ko me je še vedno držala pokonci ledena mrzlica, in s skupino soferajnovcev smo skovali drzni načrt, da za 5 dni (v kombinaciji s Prešernovim dnevom) smuknemo pogledat zaledenele slapove v Cogne. Žal dan pred odhodom dobimo informacije, da so se razmere zaradi velike količine novozapadlega snega poslabšale, tako da smo prisiljeni izlet odpovedati. Sam imam vsega skupaj počasi dovolj (še najbolj ždenja doma…),...
Continue reading...

Peter Pan e Vin – Zajzera

Za nedeljo sva se z Matjažem zmenila za ledno plezanje. Na vezi smo tudi z nekaj znanci iz AO Kranj, s katerimi se zjutraj dobimo na kofetu in skupaj oddirkamo proti Zajzeri. Ko parkiramo na prostornem parkirišču v zatrepu doline, nas seveda večje število avtomobilov takojci opozori na dejstvo, da smo delali račun brez krčmarja. Relativno pozen štart in pa Internetna oda hvalnica razmeram v dolini so bržkone razlog, da je iste slapove, kot smo jih imeli plan plezati mi, naciljalo debelo število plezalcev! Upanje umre zadnje, pravijo, tako da se gužvi navkljub opremimo in jo mahnemo slapovom naproti. Že s ceste se vidi,...
Continue reading...

Levi slap v Rio Freddo – Karfjola

Že zadnjič, ko smo z Matevžem in Matjažem dostopali pod Trbiško Krniško špico (plan so bili namreč prav slapovi v Rio Freddo…), smo levo od opisanih smeri v Kresalu ugledali še en slap, ki smo ga nato vlačili po zobeh, pa se nazadnje rajši odločili za sneg. Meni pa slap ni in ni dal miru, in hitro sem naštimal še enega ljubitelja lednih strmin, Janeza, da ga greva pogledat. Tako sva v ponedeljek še v temi začela z dolgo makadamsko cesto proti zatrepu doline Rio Freddo; zame že drugič v enem tednu. Na srečo se tistih 6 (7?) kilometrov v temi...
Continue reading...

Vzhodna grapa v Koštrunovih Špicah

Ob zadnjem obisku Trbiške Krniške Špice smo z Matevžem in Matjažem “uočili” fantastično linijo v JV steni Koštrunovih špic – dolg, z nekaj skoki prekinjen žleb, ki je obetal plezanje vse od koče Corsi pa do samega vrha. Trenutne razmere (mraz, sončna lega, ter malo snega) so ponujale odlične razmere (v “ornk” zimi je žleb namreč nedvomno ena sama plaznica), in z Matjažem nama žleb ni in ni dal miru. Tako sva se v soboto popoldne, navkljub napovedanemu polarnemu mrazu, odpravila koči Corsi naproti. Matjažu uspe pozabiti kar 7 stvari (!!), a se kasneje izkaže, da nobene nujne; življenjsko pomemben rekvizit, vžigalnik, pa na srečo...
Continue reading...

Trbiška Krniška Špica

Kot se pogosto zgodi, je bil tokratni izlet precej spontan – Matjaž me v petek pokliče, če bi na novoletno soboto kam šel, in takoj naletiva na velik problem izbire cilja. Nazadnje se nekako zediniva, da bi bilo smotrno pogledati slapove v dolini Rio Freddo (dolina Mrzle vode) v zahodnih Julijcih. Pridruži se nama še Matevž, in ob 5 zjutraj v soboto krenemo iz Škofje Loke. Že nočna vožnja nam razodene, da bo začetek dneva mrzel, saj je v Ratečah peklensko mrzlih -11°C. Ko po uri in pol prispemo v majhno vasico Rio Freddo, (ki bi bila, mimogrede, idealna za snemanje kakega...
Continue reading...

Paklenica – kolekcija jesen-zima 2016

Nekje v začektu oktobra me je Sara vprašala, če bi šel za krompirjeve počitnice z njo v Paklenico. V natempiranem jesenskem času (služba, prehladi, žurke, ni da ni) sem samo na hitro odgovoril, da ja. Fast-forward nekaj tednov kasneje – po službi v petek v družbi Sare, Nine, Mitje in Roka drvimo in sekamo ovinke po Gorjancih na poti v Paklenico. Prvi pit stop je neznana oštarija nekje na dolenjskem, kjer se počutimo kot tujci, ko vstopimo v lokal in nas vseh 25 lokalcev za šankom firbčno pogleda izpod čela češ “mater, spet so se eni ljubljančani izgubili”. Rok sicer hitro prebije led,...
Continue reading...

Mullach Buidhe in Beinn Bharrain

Zadnji dan najine škotske dogodivščine je bil nenadoma pred nama. Kam iti na zadnji dan? Ja nič, spet v hribe ane :). Ker sva postala že prava eksperta v vremenskih napovedih, izvrtava podatek, da bo na zahodnem delu otoka vreme nekoliko prijaznejše kot na vzhodu. Tokrat štartava še nekoliko bolj zgodaj, saj se popoldne vreme kvari. Zaradi tega nama prijazna gostiteljica pripravi gromozanske “lunch packe”, ki jih komaj stlačiva v rukzak in so čisto preveč za poldnevno turo, ki jo imava pred seboj. Z avtobusa stopiva v Pirnmillu, skrajno majhni vasici na zahodni obali otoka Arran. Vasica premore šolo, gostilno ter nekaj deset hiš,...
Continue reading...

Zahodna obala

Da ne bi ves čas hodila samo po hribih, sva za ponedeljek izbrala drugačen cilj: pohajkovanje po zahodni obali otoka Arran. Z avtobusom sva se najprej zapeljala do edinega večjega naselja na zahodni obali otoka po imenu Blackwaterfoot. Seveda večje naselje v tem primeru pomeni nekoliko večjo vasico. Od tam sva kar takoj zavila na peščeno plažo in začela hoditi proti severu. Kmalu sva zapustila peščeno plažo in dosegla travnat pas. Pot naju je vodila mimo zanimivih klifov, kjer se seveda pleza, vendar lokacija očitno ni pretirano popularna, saj ta dan ni bilo na vidiku nobenega plezalca. Kak kilometer kasneje se pot vzpne proti skalnatim...
Continue reading...

Slapovi Glenashdale, destilarna & grad Lochranza

Za nedeljo je vremenska napoved bila pač tipično škotska – kaj pa drugega kot cel dan dežja! S Špelo sva tako prisiljena črtati bolj visoko-leteče načrte in poiskati tolažbo drugje, hehe. Ker je zjutraj napovedano še suho vreme, zgodaj, pred zajtrkom, vstaneva, ter se odpraviva do bližnjih slapov Glenashdale. Krožna pot naju popelje skozi tipični lokalni gozd, mimo ostankov keltske naselbine, dokler nazadnje le ne ugledava slapov. Nekako sva pričakovala bore malo, in preseneti naju višina in mogočnost slapov! Krožna pot naju popelje povsem mimo dereče vode, ter ob potoku nazaj do izliva v morje, kjer se vrneva nazaj v vas in...
Continue reading...