Peter Pan e Vin – Zajzera

Za nedeljo sva se z Matjažem zmenila za ledno plezanje. Na vezi smo tudi z nekaj znanci iz AO Kranj, s katerimi se zjutraj dobimo na kofetu in skupaj oddirkamo proti Zajzeri. Ko parkiramo na prostornem parkirišču v zatrepu doline, nas seveda večje število avtomobilov takojci opozori na dejstvo, da smo delali račun brez krčmarja. Relativno pozen štart in pa Internetna oda hvalnica razmeram v dolini so bržkone razlog, da je iste slapove, kot smo jih imeli plan plezati mi, naciljalo debelo število plezalcev! Upanje umre zadnje, pravijo, tako da se gužvi navkljub opremimo in jo mahnemo slapovom naproti. Že s ceste se vidi,...
Continue reading...

Levi slap v Rio Freddo – Karfjola

Že zadnjič, ko smo z Matevžem in Matjažem dostopali pod Trbiško Krniško špico (plan so bili namreč prav slapovi v Rio Freddo…), smo levo od opisanih smeri v Kresalu ugledali še en slap, ki smo ga nato vlačili po zobeh, pa se nazadnje rajši odločili za sneg. Meni pa slap ni in ni dal miru, in hitro sem naštimal še enega ljubitelja lednih strmin, Janeza, da ga greva pogledat. Tako sva v ponedeljek še v temi začela z dolgo makadamsko cesto proti zatrepu doline Rio Freddo; zame že drugič v enem tednu. Na srečo se tistih 6 (7?) kilometrov v temi...
Continue reading...

Vzhodna grapa v Koštrunovih Špicah

Ob zadnjem obisku Trbiške Krniške Špice smo z Matevžem in Matjažem “uočili” fantastično linijo v JV steni Koštrunovih špic – dolg, z nekaj skoki prekinjen žleb, ki je obetal plezanje vse od koče Corsi pa do samega vrha. Trenutne razmere (mraz, sončna lega, ter malo snega) so ponujale odlične razmere (v “ornk” zimi je žleb namreč nedvomno ena sama plaznica), in z Matjažem nama žleb ni in ni dal miru. Tako sva se v soboto popoldne, navkljub napovedanemu polarnemu mrazu, odpravila koči Corsi naproti. Matjažu uspe pozabiti kar 7 stvari (!!), a se kasneje izkaže, da nobene nujne; življenjsko pomemben rekvizit, vžigalnik, pa na srečo...
Continue reading...

Trbiška Krniška Špica

Kot se pogosto zgodi, je bil tokratni izlet precej spontan – Matjaž me v petek pokliče, če bi na novoletno soboto kam šel, in takoj naletiva na velik problem izbire cilja. Nazadnje se nekako zediniva, da bi bilo smotrno pogledati slapove v dolini Rio Freddo (dolina Mrzle vode) v zahodnih Julijcih. Pridruži se nama še Matevž, in ob 5 zjutraj v soboto krenemo iz Škofje Loke. Že nočna vožnja nam razodene, da bo začetek dneva mrzel, saj je v Ratečah peklensko mrzlih -11°C. Ko po uri in pol prispemo v majhno vasico Rio Freddo, (ki bi bila, mimogrede, idealna za snemanje kakega...
Continue reading...

Paklenica – kolekcija jesen-zima 2016

Nekje v začektu oktobra me je Sara vprašala, če bi šel za krompirjeve počitnice z njo v Paklenico. V natempiranem jesenskem času (služba, prehladi, žurke, ni da ni) sem samo na hitro odgovoril, da ja. Fast-forward nekaj tednov kasneje – po službi v petek v družbi Sare, Nine, Mitje in Roka drvimo in sekamo ovinke po Gorjancih na poti v Paklenico. Prvi pit stop je neznana oštarija nekje na dolenjskem, kjer se počutimo kot tujci, ko vstopimo v lokal in nas vseh 25 lokalcev za šankom firbčno pogleda izpod čela češ “mater, spet so se eni ljubljančani izgubili”. Rok sicer hitro prebije led,...
Continue reading...

Mullach Buidhe in Beinn Bharrain

Zadnji dan najine škotske dogodivščine je bil nenadoma pred nama. Kam iti na zadnji dan? Ja nič, spet v hribe ane :). Ker sva postala že prava eksperta v vremenskih napovedih, izvrtava podatek, da bo na zahodnem delu otoka vreme nekoliko prijaznejše kot na vzhodu. Tokrat štartava še nekoliko bolj zgodaj, saj se popoldne vreme kvari. Zaradi tega nama prijazna gostiteljica pripravi gromozanske “lunch packe”, ki jih komaj stlačiva v rukzak in so čisto preveč za poldnevno turo, ki jo imava pred seboj. Z avtobusa stopiva v Pirnmillu, skrajno majhni vasici na zahodni obali otoka Arran. Vasica premore šolo, gostilno ter nekaj deset hiš,...
Continue reading...

Zahodna obala

Da ne bi ves čas hodila samo po hribih, sva za ponedeljek izbrala drugačen cilj: pohajkovanje po zahodni obali otoka Arran. Z avtobusom sva se najprej zapeljala do edinega večjega naselja na zahodni obali otoka po imenu Blackwaterfoot. Seveda večje naselje v tem primeru pomeni nekoliko večjo vasico. Od tam sva kar takoj zavila na peščeno plažo in začela hoditi proti severu. Kmalu sva zapustila peščeno plažo in dosegla travnat pas. Pot naju je vodila mimo zanimivih klifov, kjer se seveda pleza, vendar lokacija očitno ni pretirano popularna, saj ta dan ni bilo na vidiku nobenega plezalca. Kak kilometer kasneje se pot vzpne proti skalnatim...
Continue reading...

Slapovi Glenashdale, destilarna & grad Lochranza

Za nedeljo je vremenska napoved bila pač tipično škotska – kaj pa drugega kot cel dan dežja! S Špelo sva tako prisiljena črtati bolj visoko-leteče načrte in poiskati tolažbo drugje, hehe. Ker je zjutraj napovedano še suho vreme, zgodaj, pred zajtrkom, vstaneva, ter se odpraviva do bližnjih slapov Glenashdale. Krožna pot naju popelje skozi tipični lokalni gozd, mimo ostankov keltske naselbine, dokler nazadnje le ne ugledava slapov. Nekako sva pričakovala bore malo, in preseneti naju višina in mogočnost slapov! Krožna pot naju popelje povsem mimo dereče vode, ter ob potoku nazaj do izliva v morje, kjer se vrneva nazaj v vas in...
Continue reading...

Goatfell & Glen Rosa

V septembru sem se po službeni dolžnosti planiral udeležiti frontend konference v Londonu. Ker sem imel letalsko karto za na Otok že plačano, dopusta pa tudi še nekaj dni, sem se zato ekspresno odločil, da moje bivanje podaljšam in skočim še za nekaj dni na Škotsko. Zraven povabim Špelo, ki že dlje časa (neuspešno) išče sopotnike za trekking po Irski ali Škotski. Ker imava na voljo le 5 dni, se nazadnje kristalizira ideja o obisku otoka Arran. Gre za majhen, mednarodno precej neznan otok v neposredni bližini Glasgowa, ki pa je prava “Škotska v malem”, saj ponuja samotne atlantske plaže, pristne škotske vasice, pašnike, ovce, svojo destilarno,...
Continue reading...

Podaljšan vikend v Dolomitih

Z očetom sva se na lep septemberski vikend odpravila v Dolomite. Nastanjena sva bila v koči Rifugio Lagazuoi na prelazu Passo Falzarego, ki je kar presenetila, saj sva dobila svojo sobo z lastno kopalnico. No ja, konec koncev je koča ob cesti, tako da so taki luksuzi nekoliko bolj pričakovani, pa vseeno… Prvi dan sva se odločila za obisk gore Col di Lana. Gora je dostopna v nekajurnem pohodu s prelaza, in je predvsem lep razglednik, saj ponuja čudovite poglede proti Marmeladi, skupini Sella, Tofanam, Cinque Torrim, ter kraljici okoliša (vsaj če si alpinist), Civetti. Vrh je sicer zanimiv tudi zaradi turbulentne zgodovine;...
Continue reading...