Zimska ponovitev Spominske smeri Čerin Miran

Že odkar sem plezal Spominsko smer Čerin Miran v Ratitovških špičkah, sem si rekel da bom zadevo enkrat splezal pozimi. Smer se mi je zdela od smeri v Špičkah namreč najbolj primerna za zimsko ponovitev, saj poteka po zajedah, kaminih in “položnih” rampah, vstopna plošča pa je tudi čudovito razjedena (tudi horizontalno), da sem si predstavljal, da bo tudi z derezami že nekako šlo čez. No, danes sem se odločil, da temu storim konec. Slaba vremenska napoved je obetala “škotske” razmere, in res – ko sva z Jernejem prigazila do sneženih grap pod Špičkami, sva spoznala, da je sneg kar...
Continue reading...

Tamar – Rastlinca

Temperature se dvigajo, vreme je tako že dva tedna odlično, človek more pa delat. No, temu sva z Janezom rekla, da narediva konec, in v sredo obadva suvereno vzameva dopust. Destinacija: Tamar, cilj: Rastlinca (WI3+). Ob pol 6 zarana se odpraviva iz Škofje Loke in po uri vožnje parkirava avto pred skakalnicami v Planici. Pot se vsaj meni, kot ponavadi, vleče, ampak v jutranji otopelosti še nekako gre. Cesta do Doma v Tamarju je, kot vsako leto, zgledno urejena, in v škripanju po pomrznjenem snegu si obetava dobro plezarijo (ob avtu je bilo -4 stopinje). Ko doseževa slapove, pa se...
Continue reading...

Vidova srajčka

Že prejšnji teden, ko sva s kolegom plezala Smer izgubljene rokavice, sem od daleč “špegal” proti Čedci, in si ogledoval čudovito ledno linijo, ki se je letos izoblikovala v rdečih podorih. Z Maticem sva ugotavljala, ali je zadeva že dovolj narejena ali ne – prvi raztežaj je namreč obljubljal res noro črto po rdeči vertikali (kar malo me je spominjalo na znane ledene pasove po granitu v Centralnih Alpah). No, sredi tedna prileti na friko.si objava, da je na Jezerskem bila splezana prvenstvena ledna smer; že preden sem odprl opis, sem kar nekako vedel, da je to to :). Jasno,...
Continue reading...

Smer izgubljene rokavice

Na sončno nedeljo sva se z Maticem odločila, da greva na Jezersko preverit, kakšno je stanje z ledom v Slovenskem “hladilniku”, poimenovanem Jezersko. Ker dobiva informacije, da je Smer izgubljene rokavice (III/3, 320m) v Špegovcu za silo narejena, je bila izbira očitna. Nekako se nama zdi, da tudi v nedeljo ne bo gužve, pa tudi celotna tura ne bi smela biti pretirano dolga, zato določiva “mili” začetek ob 6 iz Loke. Po cca. eni uri zaparirava avto pri rampi v Makekovi Kočni ter švigneva pot. Šalabajzerja, kot sva, zgrešiva odcep poti na levo proti Čedci in nadaljujeva kar nekaj časa...
Continue reading...

Iz Martuljka na Široko peč

Konec poletja oz. začetki jeseni predstavljajo čas, ko se poplezavanje umakne iz strmih, pokončnih severnih sten v bolj prijetne, tople južne stene, hkrati pa se začne čas za daljše, visokogorske ture, katerih glavni namen morda ni toliko tehnična zahtevnost smeri kot pa osvojitev težko dostopnega vrha ali pa zgolj preprosto uživanje v brezpotnih, samotnih kotičkih Slovenije. Takega mnenja sva tudi midva z Janezom, tako da sva včeraj opravila kar pestro visokogorsko, in predvsem, kot se za Martuljške gore spodobi, samotno turo.   Glavno vodilo najinega dne je bilo osvojitev Široke peči (2497m), markantne, divje in izredno prvinske gore nad Martuljkom,...
Continue reading...

Herlec-Kočevar v Šitah

Že v začetku poletja sva se z Janezom zmenila, da bova zgoraj omenjeno klasiko (V-, 500m) proti koncu poletja šla splezat. Na, pa je bil september tukaj, z njim pa zadnji lepi dnevi pred poslabšanjem vremena. Kam iti? Ja, v dogovorjeno planiško klasiko, seveda :). Po plezanju Slovenske smeri dan poprej mi zaradi zgodnjega štarta (ob 3 greva iz Škofje Loke) manjka spanca, pa vendar ob prihodu v Planico začneva s takim tempom, da sva po 2 urah že na vstopu pod smerju, kar je celo manj kot pravi Mihelič. Kot bi imela stvar povsem naštudirano, se svetloba in z...
Continue reading...

Slovenska smer v Triglavu

Miloš me je že kar nekaj časa nazaj prosil, če bi mu lahko pomagal pri zanimivi nalogi – svoji mami je za rojstni dan “podaril” turo čez Slovensko smer v Triglavski severni steni. Ker je sama strastna planinka, ji je to neizpolnjena želja že mnogo let. Sam sem takoj za, z veseljem peljem kogarkoli čez Slovensko, če ima tako gorečo željo, kot jo ima ona. Pa vendar se tekom poletja nekako ne moremo uskladiti, in kar naenkrat je tukaj september. Za petek je vremenska napoved kar dobra (čeprav naj bi bila možnost oblakov), tako da se hitro odločimo in določimo...
Continue reading...

Neuspeli poskus vzpona po Kugyjevi smeri

Z Janezom, Petro in Milošem smo se, kot že tolikokrat, zmenili za še en skupen plezalni cilj. Tokrat nas je pot zopet vodila v Zahodne Julijske Alpe, natančneje v severno steno Montaža. Slovita Kugyjeva smer iz leta 1902 (III/IV-, stari klini in zajle) je v vseh vodničkih (predvsem seveda gledam tebe, Mihelič) opevana s takim zanosom, da se vsakemu ljubitelju gora pocedijo sline.   Malo zgodovine – naš znani mojster Kugy je s kolegoma Komacem in Ojcingerjem omenjeno smer preplezal leta 1902 ter z dejanjem rešil problem severne stene Montaža, hkrati pa naj bi to v tistem času bila daleč...
Continue reading...

Igličeva smer, Mala Rinka

Tokrat sem se odzval lepemu povabilu Jerneja, ki me je vabil v Logarsko dolino, natančneje na Okrešelj, kjer je skupina lanskoletnih tečajnikov organizirala “mini” plezalni tabor. Z Jernejem sva se že nekaj časa menila za skupno plezarijo, in odkar sem nazadnje zamrazil jaz, sem se počutil kar malo dolžnega “poplačati” vsaj eno turo. Ker sam še nisem bil v Logarski dolini, se kar veselim, in za spoznavno turo območja v Miheliču hitro lociram staro klasiko, Igličevo smer (V+/IV, 350m) v Mali Rinki. O njej sem slišal kar nekaj lepih besed. Malo pred odhodom se slišiva še z Milošem, in ker...
Continue reading...

Bavarska + Dolga Nemška smer v Triglavski S steni

Ker mi je propadel dopust, sem hitro moral spet pošlatati skalo. Ko pokličem Janeza, če bi med tednom skočil kam plezat, hitro pade odgovor, da je ravno tako zdražen in predlaga kombinacijo Bavarske (IV+, 500m) in dolge Nemške smeri (IV-, 1000m) v severni Triglavski steni. Sam se take ture v tem trenutku niti podrazno ne bi upal lotiti, saj sem v S Triglavski smeri do zdaj plezal le enkrat, pa še to Slovensko smer, ki je locirana nekoliko bolj levo od Nemške smeri. Zato samo pritrdim, da sem seveda zagret, in v petek iz Škofje Loke štartava zarana, ob 3...
Continue reading...