Prvomajski reset v Geyikbayiriju

Po dveh letih zamujenih priložnosti za prvomajski pobeg iz Slovenije (zaradi vročičnih priprav na državne izpite za alpinista) je končno napočilo leto, ko sem za prvomajske praznike bil zopet frej! Letos so se prazniki odlično poklopili (beri: z 2 dnevoma dopusta sem prišel na 7 prostih dni), in po turbulentnem pomladanskem obdobju sem skrajno fanatično pričakoval nekaj prostih dni, da se posvetim relaksaciji in odklopim vse ostalo. Na mojo veliko srečo sta imela Eva in Miloš enake želje, tako da nam v ponedeljek, dva dni pred planiranim dopustom, ni preostalo nič drugega, kot da se odločimo za destinacijo. Po demokratičnem izboru so hitro odpadli običajni prvomajski resorti...
Continue reading...

Breithorn & Gran Paradiso

Pa je končno napočil čas za poletni dopust! Z Jakom in Mihom smo se praktično pol leta dogovarjali, da bi želeli skočiti na Matterhorn, in nazadnje je prevladovala razumna postavka, da se nanj povzpnemo po italijanskem grebenu Liongrat, ki vsebuje noč na neoskrbovanem bivaku in je tako precej cenejši, hkrati pa bolj samoten kot ekstremno popularna alternativa, greben Hornligrat, ki štarta iz mondenega Zermatta v Švici. Navkljub dejstvu, da smo datum določili že kar nekaj mesecev vnaprej, kar za take stvari ni ravno najbolje, se nam nasmehne sreča: na Matterhornu so razmere idealne (beri: greben je popolnoma kopen), in z velikim veseljem...
Continue reading...

Novembrski oddih v Červarju

Za prvi november je bilo napovedano silno lepo vreme, tako da sem se pridružil Tini in Mihu na oddihu v Červarju. K južnim sosedom smo odšli za 2 dni. V četrtek smo v čudovitem, toplem dnevu plezali v Limskem kanalu, kjer smo (seveda..) srečali še nekaj znanih obrazov, sledil pa je še tek okoli Červarja ter morska pojedina. Naslednji dan smo ravno tako odlaufali jutranji tek, nato pa smo zaradi družinskih razlogov pobrali šila in kopita in odšli domov. Ker sam še nisem imel dovolj (dan je bil res lep) sem tako opravil še spust po Borovničkah z Lubnika. Tokrat...
Continue reading...

Neuspeli dopust v Italiji

Z Matejem sva se kak mesec menila za poletni dopust. Kot je navada pri obeh, je tudi tokrat šlo za plezalni dopust. Morda je tokratna zanimivost le to, da sva za izlet planirala (recimo) pičla 2 tedna. Matej je namreč navajen letnih dopustov za cel mesec. Prvotni cilj, Norveško, sva opustila 3 dni pred odhodom, saj je za celoten jug Norveške, kamor sva kanila iti, napovedan dež. Tako se mrzlično vrževa v iskanje granitnih (odločila sva se, da bova plezala v granitu) sten po Evropi.   Po nekaj “rajcajočih” fotkah se hitro zediniva, da pičiva v svetu precej neznano, pa...
Continue reading...

Plezanje med prvomajskimi prazniki

Na, da se po dolgem času le malo razpišem, ko sem se končno lotil ureditve novega bloga. Navkljub izjemno raznolikim planom (sprva je bila v igri Makedonija, nato pa je sledila Italija, Francija, pa spet Italija, pa Hrvaška, …) sem nazadnje končal doma. Da pa ne boste mislili, da sem samo lenuharil, bom vseeno malo pokomentiral dogajanje med prazniki. Ne povsem relevantno, v roke sem dobil nov fotoaparat (po neslavni izgubi mojega starega aparata), Canon EOS 650D, in takoj sem se moral začeti malo igrati z njim. Tako sem v nedeljo, po obisku ortodonta v Savudriji, obiskal Majo in Urši...
Continue reading...

Frikanje v Črnem Kalu

Sredi tedna je padla ideja, da bi prost praznični petek preživeli nekje zunaj, valda. Na glavo sta nam padli 2 logični izbiri – frikanje na primorskem ali pa turna smuka s kakega pred plazovi varnega kuceljna. Osebno bi morda celo bolj preferiral turno smučarijo, vendar so se Matej&co.; nasmučali že v četrtek zjutraj z Blegoša, tako da smo za petek dorekli plezanje v Črnem Kalu. Sam sem bil zmenjen še z Majo in njenimi kolegicami, vendar jih napovedanih 8 stopinj ni preveč mamilo, tako da se nazadnje zvečer zmeniva z Maretom. Zjutraj pa zarana (kao!) ob akademski 9 uri zjutraj...
Continue reading...

Plezanje v Dvigradu

Eto, spet šimfam vreme :). No sej, tokrat bo objava bolj kratka. Še vedno pogrešam(o) Makedonijo, tako da smo se z druščino odločili, da izkoristimo okno lepega vremena v Istri in gremo plezat. Miha, Tina in Hafnerji so šli dol že v petek ter dan preživeli v Limskem kanalu, nakar so prespali v Mihovem stanovanju. Za naslednji dan smo se odločili za Dvigrad. Tako se v soboto zjutraj iz Loke odpravimo še jaz, Maja, Jernej in Teja. Kmalu smo v Istri, in posledično v Dvigradu :). Vreme je res majka; sicer je dostop nekoliko vlažen (tudi zemlja, kar nas cel...
Continue reading...

Prvomajski oddih v Rovinju

Ker nisem imel namena celotne prvomajske počitnice posedati doma, smo se z Milošem, Tino, Igorjem in Karmen prav na hitro zmenili, da bi odšli plezat v Istro. Ker sta bila Tina in Miloš tam ravno kak vikend nazaj in sta se imela super, smo se odločili, da ponovimo celotno zadevo. Tina, Miloš, Igor in Karmen so imeli  namem ostati do torka, sam pa sem planiral že v soboto iti nazaj (v nedeljo sem namreč moral cel dan pomagati Bricu pri uvajanju tečajnikov v večraztežajne smeri, plezali smo namreč v Ratitovcu), tako da smo šli ločeno. Tina in Miloš v avtodomu...
Continue reading...

Frikanje v Kamniku

Prejšnjo soboto smo se spet mudili v skali. Z Matejem sva se že v torek, ko smo frikali v Preddvoru, začela meniti za vikend. Matej je seveda ves napaljen, saj je preteklih 14 dni plezal praktično vsak dan. No, nekateri imamo faks ter druge obveznosti, tako da nam je uspelo čas najti šele v soboto. Pridruži se nama še Miloš in Jože, nazadnje (kot ponavad, ane) pa še Jernej in Simon, ki imata kot običajno svoj režim, saj morata popoldne z ženama v šoping :). Zjutraj se pred Qlandijo dobimo ob prijetni 9. uri in se hitro odločimo za plezališče...
Continue reading...

(topla) Vipava v februarju

Namesto gaženja do jajc do Kredarice me je že večer pred tem dejanjem klical Matic in me vprašal, če bi šel frikat na primorsko. Po premisleku sem se mu pridružil, tako da sva naslednje jutro ob ne prav zgodnji uri štartala proti Žirem, saj sva kanila plezati v družbi še treh Žirovcev. No, tam se zadeva kar zavleče, saj so ga prav vsi fantje večer prej pili, tako da klicarjenje “kje si” povzroči šele zbujanje zgoraj omenjenih oseb :). Pa kaj pol, gremo pa u izi še na en kofe. Ko se nas nakaplja vseh 5, pa iz Žiri štartamo...
Continue reading...