Ob polni luni na Ratitovec

Z Gregorjem sva se že nekaj časa menila (vse od podobne avanture 2 zimi nazaj), da bi bilo treba ponovno ob polni luni na zasnežen Ratitovec. Čakati je bilo potrebno le, da nakipa zadostno količino snega (ob pomanjkanju snega je ponoči 3x bolj temno, ker se lunina svetloba nima od česa odbijati). No, sneg je padel, polno luno pa smo ravno tako dočakali.

Tako se z Gregorjem ob 10 dobiva v Železnikih in prav kmalu parkirava na poledenelem parkirišču pred vasjo Prtovč. Poleg naju je samo še 1 avto od Mateja, ki me mimogrede obvesti, da na vrhu brije kot pri norcih in da ne bom mogel nič slikati :). Pa se je malo zmotil.

Z udarniškim tempom se hitro vzpenjava, in moram reči, da nama ni žal, da sva za vzpon izbrala levo pot čez Povdn. Sicer sem zadevo rahlo forsiral sam, ker sem želel preveriti snežne/ledne razmere v Spominski smeri Čerin Miran (malo si oblizujemo prste za zimsko ponovitev), vendar sem kmalu razočaran, saj so skale na južni strani Ratitovca popolnoma kopne.

Je pa sneg dobro predelan in ko se vzpneva nad gozdno mejo ugasneva čelki, saj se vidi kot podnevi, razgledi pa so ravno tako fenomenalni. Preseneča še, sicer prisoten, a nikakor orkanski veter.

Ko doseževa kočo, seveda zamudiva Mateja in Anjo, tako da se vzpneva na Gladki vrh, nato pa v bivak na čaj in domač sadjevec. Mmm, kva paše. Ko pogrizeva še ledeno čokolado je čas za slikanje, ki pa mu ne posvetiva preveč časa, saj je ura že pozna.

Navzdol se oddričava po prav tako dobro shojeni poti čez Razor, in kot bi trenil sva nazaj v Železnikih. Kako pa paše takale nočna rekreacija! Edini problem je, da si doma ob 2, pa če je naslednji dan treba vstat za v službo… (fotke)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja