Tradicionalna ferajnovska Paklenica

Letos se je v prvem vikendu po prvomajskih počitnicah, kot je običajno na ferajnu, zopet odvijal plezalni tabor v Paklenici. Tokrat je bil obisk še posebej množičen (smo bili pa zato skoraj edini Slovenci na področju, družbo so nam namreč povečini delali Slovaki in Poljaki), saj se Bricalp počasi razrašča v prav lušten ferajn. Sicer pa v Paklenici ni bilo posebne gužve, tako da se je dalo plezati, kar si hotel :).

Jaz, Janez, Maja in Brico se na morje odpravimo že v sredo popoldne (po šihtu), in po prijetnem pivcu in večerji nas kaj hitro odreže. Zbudimo se v oprano jutro, in po določenem cilju (Velebitaška v Anića Kuku, 6a+, 350m) se prav hitro znajdemo pod vstopom v smer. Prvi se v smer zapodi Brico z mano na štriku, nakar sledi naveza Joža – Gregor in Janez – Maja. No, pa se plani kmalu podrejo, saj Jožetu prvi cug (ki sploh ni od muh, “ornk” 5b takoj iz prve) povzroči kar nekaj težav, tako da se z Gregorjem modro odločita in abzajlata. Maji ravno tako 6a+ ne diši preveč, ker je letos še zelo neuplezana, tako da se z Janezom rajši obrneta in sprehodita do Kamasutre, medtem ko se Jože in Gregor odločita za Spitbulla (se mi zdi).

Z Bricom nadaljujeva in smer mi takoj postane noro všeč! Po napetem prvem raztežaju letiš čez nekaj cugov štiric po travnatih, a pošteno strmih poklinah do fantastične luske v sredini stene do sidrišča, ki se nahaja dobesedno za lusko na zagozdeni skali. Od tam pa hop prečka v desno, in že smo v detajlu smeri, 6a+ previsu in dolgi zajedi, ki se pne čez cca. 2 raztežaja. Ko z Bricom prideva do detajla, hitro vidiva, da niti podrazno ne bo šlo “na frej”, saj je zajeda dodobra razmočena in le nekaj izrazitih stopov (ravno dovolj, da sva lahko lepo splezala) je približno suhih, medtem ko je za roke situacija še slabša.

V previs zaštartam kot prvi in hitro mi da vedeti, da se je treba samo čim prej spujsati čezenj, saj navija iz sekunde v sekundo bolj (lekcija za prosto ponovitev – vstop v smer brez težkega rukzaka?). Hvala bogu je detajl nabit bolj kot Stare na hokejski tekmi, tako da se po številnih gurtnah navkljub mokroti potegnem čez celoten raztežaj. Še en nor raztežaj izpostavljene zajede, in že zaplezava v lažje izstopne raztežaje. Na vrhu odkrijeva, da sva bila kar hitra, in ob prijetnem klepetu na sestopu (in kričanju našim navezam v Kamasutri) sva hitro na parkirišču ob pivu, kjer srečava še ostale klape s ferajna. Ker prispe večje število ljudi, se v kampu razvije kar konkretna fešta.

Naslednji dan jaz v navezo dobim tečajnika Staneta, in še z Janezom in Majo se zapodimo v Brahmovo smer (5c, 350m), prav tako v Anića Kuku. Janez vriska skozi celotno smer, saj je bolj “hribovska” in polna zelenjave (beri: sam moraš namestiti precej varovanja, ki obsega cel nabor dreves), ključni raztežaj pa je 5c kamin, ki je zelo “zanimiv”; mi ga nazadnje rešimo tako, da rukzak vržemo na polico v sredi kamina, nakar se iz njega da izplezati na udoben štant. Stanetu smer ne dela posebnih problemov, tako da smo ravno tako po nekaj urah tekočega plezanja na vrhu Anića kuka.

Ker še nimamo dovolj, se odločimo še za Karabore (5b, 120m), ki ravno tako za nedolžno oceno 5b pokaže kar zobe. Vsi se strinjamo, da je previs v 3. raztežaju gladki 5c/c+. No, kakorkoli, smer sicer ponudi zanimivo, izpostavljeno plezarijo po šalcah, ki so navkljub zlizanosti še vedno tako dobre, da je plezanje užitek. Sledi še raztežaj plate in že smo na vrhu Stupa. Abzajl – in kaj drugega kot še večja fešta v kempu. Veselica traja dolgo v noč in zadnji odidejo spat (baje :)) šele okrog 1. ure zjutraj.

Zbudimo se v deževno jutro. Mi trije z Janezom in Majo smo tako ali tako imeli plan v soboto iti domov, za pot nazaj pa se nam pridruži še Špela. Povzetek: imenitno zapravljen konec tedna, pa kot pravi Janez, smeri na seznamu za splezat je vsak dan več :).


Galerija slik

2 komentarja

  1. Mateja   •  

    🙂 najs! Naše še pridejo, ko se mi prsti privadijo nazaj na tipkovnico in najdem fotose.
    Aja Luka, skorej 3 je bla :O … zjutraj,jasno.

    • Duco   •     Author

      U madona, no sej, nisem dvomu da smo ta pravi žurerji :). Šment, že tko sem bil zjutrej ves zaliman, kako bi bilo šele, če bi ob 3 šu spat :O.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja