V nedeljo sem si po preživeli kolegovi petdesetlednici navkljub manjku spanca zopet zaželel v hribe, saj je napoved za sledeč teden zopet obetala “safr” obdobje dežja in mraza. Po drugi strani pa sem imel si želel privoščiti izlet “bolj na izi”, da bi imel popoldne še nekaj časa za druge stvari (ter da sem se zjutraj lahko vsaj približno naspal). Idealna izbira bi bil Vršič, vendar se le-temu za vikende rajši izogibam zaradi, kot je pač obče znano, množičnega navala ljudi tja gor za konec tedna.

Alternative? Ja nič, malo sem šel guglat ter po naključju našel Belačev steber (IV+, 160m) v Kalški gori. Glede na to, da sem na internetu našel 3 zapise o tej smeri, sem si rekel da velike gužve tam pač ne bi smelo biti, saj je že dostop (cca. 2.5 ure) dobro sito za takšno “kratko” smer. Navdušim še Mareta, ki se že nekaj mesecov smili sam sebi, in tako se v nedeljo ob dostojni 8. uri zjutraj znajdeva pri kmetiji Suhadolnik. Itak nisva prva, avtomobilov je že kar nekaj, pa se ne sekirava preveč. V lagodnem tempu se v dveh urah in pol povzpneva čez Taško do Cojzove koče, od koder je do pod stene še 10 minut vzpona.

Ker Mare že zelo dolgo ni plezal v hribih, začnem prvi cug jaz, in le-ta postreže z lepo, ponekod sicer naloženo, drugje pa solidno skalo. Težavnost ni velika (III), najdem pa v raztežaju en sam klin, tako da je malo dodatnega dela z lastnim varovanjem. Po 60 metrih se znajdem ravno na robu gredine, ki preseka steber, pod detajlom smeri, neizrazito zajedo v sredini stebra.

Drugi raztežaj je bil res fantastičen! Zajeda (IV+) je za razliko od prejšnjega cuga nabita z odliko, prav tako so možnosti varovanja za frende odlične, in prav uživam v plezariji, čeprav naju zagrnejo oblaki in začne neprijetno pihati. Po skoraj 60 metrih uredim sidrišče v že lažjem svetu. Marko nadaljuje naslednji raztežaj za ovinek v naložen žleb, kjer se razveževa in po lepem svetu (ocena I) splezava do vrha Kalške gore. Jah, trije cugi so pa trije cugi plezarije.

Takole bom rekel: po ogledu vodnička sten okrog Kokrškega sedla se človeku kar ponujajo ideje o kakšnem “paketu” s spanjem v Cojzovi koči; v enem dnevu, če si tam gori, zlahka podelaš 3, 4 smeri v npr. Kalški gori, in se kar dostojno naplezaš. Gužve tudi ob vikendih pomojem ni nobene, sestop s Kalške gore je stvar 20 minut, edinole kakšen planinec zna zavidljivo pogledati proti tebi, ko se napenjaš gori v skalovju. Seveda ne gre za nek resen, mrk alpinizem, ampak tudi kakšen bolj sproščen vikend pri vseh teh velikih stenah naših gora sem in tja ne škodi. Bi rekel, da bi šel take vragolije počet bolj za dušo.

No, midva imava z eno smerjo dovolj, in po sestopu nazaj v Kokro vzpon proslaviva s pico in brezalkoholno pijačo (!!) v Preddvoru.

Galerija slik