Zaključek mojega potovanja sem si zaželel preživeti nekoliko bolj v miru. Ker sem si rentacar uredil tako, da ga oddam v Christchurchu, in si od tam tudi zrihtal letalsko karto za v Auckland, sem nekaj dni kanil preživeti na morski obali. V bližini mesta Christchurch se namreč nahaja polotok Banks, ki je vulkanskega izvora. Prvi dan sem obiskal kočo Packhorse hut, ki se nahaja uro vzpona stran od glavne ceste po polotoku ter v njej prenočil. Računal sem na udoben spanec, pa mi je miš prekrižala načrte, tako da sem celo noč poslušal, kako gloda hrano drugih “sostanovalcev” (skupina gorskih kolesarjev je namreč prispela v kočo za menoj).

Sledeči dan sem si ogledal majhno obmorsko mestece Akaroa, ki je francosko obarvano, saj so ob času naseljevanja Nove Zelandije francozi ravno tako hoteli imeti svoj delež; no, angleži so jih prehiteli, tako da je edini ostanek francoskih kolonialcev ta skromna vasica, ki se nahaja v res čudoviti naravni marini obdani s simpatičnimi hribčki. Ulice nosijo francoska imena, mesto pa ima tipičen obmorski turistični utrip. Že cel teden sem se veselil hladnega piva, vendar me v supermarketu dodobra zruka, ko vidim napis, da za veliko noč (in, sklepam, tudi za druge velike praznike) v trgovinah ne smejo prodajati alkohola. Verski blazneži!! Sej ne da ga v lokalu lahko dobiš, ejga double standards :). Suhih ust se na večer odpeljem proti kempu Onuku, kjer preživim en miren dan počitka.

Moje potovanje se zaključi v Christchurchu… Gre za največje mesto na južnem otoku, vendar je sprehod po downtownu le polurni sprehod. Leta 2011 je mesto namreč dodobra uničil potres, ki je terjal tudi čez 250 smrtnih žrtev in porušil večino starega mestnega jedra. Mesto si še danes ni opomoglo, in le slutim lahko, kakšno je bilo pred potresom. Vsekakor pa imam ob sprehajanju občutek, da bi se počutil podobno, kot sem se v Dunedinu. Christchurch je namreč najbolj “angleško” mesto, in priseljenci so, tako kot v Dunedinu, storili vse, da bi mestu pritaknili košček evropske domovine. Tako je rečica, ki teče po mestu, poimenovana Avon, mesto pa najbolj slovi po botaničnih vrtovih. Mesto (vsaj, kolikor sem ga sam izkusil) ni vredno prenočevanja, osebno bi svetoval hiter ogled in morda kosilo, kaj dosti drugega pa vsaj jaz nisem zasledil. Seveda se zna situacija čez nekaj let, ko bodo obnovili mestno jedro, dodobra spremeniti :).

Zadnji dan pa pakiranje, urejanje fotk in… let domov!

Galerija slik