Dolgi hrbet

V nedeljo je bilo napovedano lepo vreme, in po številnih zapletih in usklajevanjih se nas je nabrala kar lepa skupinica istomislečih hriboljubov. Odločimo se, da se bomo povzpeli na Skuto. Napovedan je mraz, tako da se odločimo za relativno pozen štart ob 5 zjutraj iz Škofje Loke. Z dvemi avti se zaparkiramo pri Suhadolniku in prej kot v uri se že potimo v bregu na poti do Kokrškega sedla. Vzpnemo se po Taški, in del z lesenimi stopnicami in zajlami je kar neprijetno pomrznjen, tako da si tam vzamemo nekoliko več časa. Sicer pa se prav kmalu znajdemo pri Cojzovi koči, ki je še zaprta. Malo smo razočarani, saj smo računali, da bomo hodili na soncu, pa nas vse naokrog obdajajo oblaki.

IMG_1841.jpg IMG_1844.jpg IMG_1847.jpg IMG_1855.jpg

Od Cojzove koče sledimo poti za bivak pod Grintavcem, in na našo srečo je sneg še dobro pomrznjen, da so prečke za malimi vratci relativno enostavne. Pri bivaku se končno povzpnemo dovolj visoko, da predremo oblake, in razgledi kar naenkrat postanejo čudoviti, temperatura pa se tudi dvigne na povsem tolerantno raven :). Naj tukaj omenim, da smo nekateri bili dovolj “neumni”, da se nismo namazali s sončno kremo, in vsaj zase lahko govorim, da še danes, teden kasneje, čutim posledice (seveda sem fasal herpes, tako kot ga vedno, če me na višini opeče sonce…).

IMG_1861.jpg IMG_1863.jpg IMG_1871.jpg IMG_1872.jpg

Ker je sonce že aprilsko (beri: močno), se pri bivaku ne zamudimo preveč, in kar hitro nadaljujemo proti Dolgemu Hrbtu. Okrog nas so sicer še povsem zimske razmere, vendar se z vsako minuto sonca sneg bolj predira, tako da malo dvomimo, da nam bo uspelu prekopati do vrha Skute. Te sume nam potrdita dva pohodnika, ki sestopata z Dolgega hrbta, saj sta obrnila ravno iz teh razlogov – ni pravih razmer, pa še sneg se vedno bolj juži.

IMG_1881.jpg IMG_1885.jpg IMG_1890.jpg IMG_1891.jpg IMG_1894.jpg

No, vseeno nadaljujemo in prav kmalu se znajdemo na grebenu Dolgega hrbta, kjer smo nagrajeni s čudovitimi razgledi na prvake grintovcev, ter na res že povsem pomladansko Jezersko na drugi strani gora. Sestop mine brez posebnosti; pri bivaku si nazajgrede privoščimo nekoliko daljšo pavzo, da se okrepčamo, prečka nazaj do Kokrškega sedla pa je le nekaj ur kasneje že dodobra omehčana.

IMG_1897.jpg IMG_1904.jpg IMG_1909.jpg IMG_1910.jpg

Navkljub neizpolnjenemu cilju smo preživeli super zimski dan v hribih v idealni družbi!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja