Hanzova ferata na Mojstrovko v slabem vremenu je že kar nekakšna klasika naju z Milošem, in ker ture že kako leto nisva ponovila, je bil skrajni čas, da to napako popraviva! Dan dogodka: sreda, po službi, vreme: oblačno s severnikom, kraj nesrečnega imena: Vršič, ekipa: Luka in Miloš.
Pripravljena na zimo v rukzak vrževa pasove, cepine, dereze ter 30m štrik. Ko prispeva pod severno steno Male Mojstrovke, kar malo debelo pogledava – pričakovala sva, da bo sneg, ne pa, da ga bo toliko. Prečenje po snežiščih do vstopa v ferato je kar malo antiklimatičen, saj je podlaga mehka in mokra, in v prvih strmih metrih pod ferato se nama dejansko udira čez kolena. A se vztrajanje poplača – strmejši, ko je sneg, bolj drži, in kmalu vriskava v mokrem, vendar dobro predelanem snegu, ki zaradi oblačnega vremena solidno drži. Sem in tja iz snega izkopljeva kako zajlo in se pogoljufava po njej, sicer pa večino časa plezava v strmem snegu.
Nekje vmes naju preseneti orientacijska zanka, ki pa jo pravilno premagava, in z obvozom v levo sva kmalu nazaj v smeri. Malo pod robom stene naju pričaka celo ledni skokec, čez katerega se prav previdno potegneva, saj je led že dodobra namehčan. Še bolj fantastičen pa je ambient, ko izplezava ven iz stene, saj se levo od naju dvigajo prav markantne opasti. Vršni del Male Mojstrovke je le še formalnost, kjer naju pričaka bolj gnil sneg; po eni izmed številnih grapic zgaziva na vrh, in nagrajena sva z vetrom in skoraj ničelno vidljivostjo :). Pozdraviva še dva fanatika, ki nameravata smučati z vrha, nato pa v dir navzdol po normalki, ki je v teh razmerah mnogo bolj prijazna kot poleti.
Hanzova se je še enkrat izkazala za odlično izbiro v slabem vremenu :).