Na Jezerskem se nahaja prelep tekoči vodni smrkelj, ki v večino zimah ob ustreznih (negativnih) temperaturah spremeni agregatno stanje v nekaj trdega. Plezalsko izročilo nam za izvor imena slapu – Vikijeva sveča (WI4+, 150m) – ponudi precej znano prigodo, da sta jo po prvenstvenem vzponu leta 1981 po Vikiju Grošlju poimenovala njegova soplezalca, Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj. Viki je bojda težje dele plezal kot drugi, in Nejc je hudomušno predlagal, naj ima slap potemtakem vsaj v imenu njegovo ime…

Ta zgodovinski slap sem imel željo preplezati že nekaj časa, a bo žal potrebno počakati na naslednjo zimo… No, tega na parkirišču nad Planšarskim jezerom z Evo, Matevžem in Maretom še nismo mogli vedeti. Obilno sneženje preteklih dni je poskrbelo, da smo se do pod slapov pod Češko kočo (Sinji slap, Vikijeva sveča) že pošteno ogreli na delovne obrate. Maretu in meni je pripadla čast prve naveze, in ko je Mare končno pomalical in skadil čik, je kar poletel čez prvi raztežaj, ki ponudi ravno tisto simpatično naklonino, da je plezanje zabavno, pa ne preveč naporno za glavo.

Nadaljevanje slapu nad prvim lednim skokom se kaj kmalu po sidrišču spreobrne v 2-3 raztežaje dolgo bitko z novozapadlim snegom. Sprva, po nekakšni grapi, gre še fino, višje gori, ko zagledava svečo, pa je snega še več, in prav pravcati rov skopljeva, da doseževa ledni podstavek slavnega Vikija. Situacija že od daleč ne izgleda preveč fino, saj je sveča na desnem in levem robu počena. Vseeno še ne želiva obračati, tako da splezava zadaj za samo svečo, vendar nama tam pogled razkrije še slabšo sliko.

Očitno so namreč otoplitve v preteklih 2 tednih naredile svoje, in tudi ko naju ujameta Eva in Matevž, smo sklepčni, da je vse skupaj kar malo preveč rahitično, da bi bilo varno. Tako si na platoju za svečo privoščimo malico, preden odabzajlamo nazaj navzdol – v pošto na pir! Nič, Viki bo moral počakati še eno leto…

Galerija slik