Po intenzivni seji debatnega krožka s Petrom, v katero smer zaviti za vikend, se nazadnje skristalizira ideja o Severovzhodnem/Comicijevem razu Jalovca (V+,A1/IV+ (PP VI+)). Pozno zvečer udeležbo potrdi še Eva, in čez nekaj sladkih uric spanca že dirkamo po zgornjesavski dolini proti Tamarju.
Pristopni marš do pod stene opravimo v nekaj več kot dveh urah. Še dobro, da med vsemi prevlada jutranja zalimanost, saj meliščem pod Jalovškim ozebnikom in Kotovim sedlom v resnici ni in ni konca. Navkljub alpine start-u ob 5 uri iz Jesenic (no ja, bolj smo stari, manj nam diši zgodnje vstajanje) je pred nami že kar nekaj planincev, ki grizejo strmino po normalnem dostopu za Jalovec.
Pod smerjo nas pričakajo muhe štantarice, ki pa jih je zaradi vetra, ki se cel dan poja okrog našega raza, tekom plezanja nato precej manj. Prav vetru – in pa visoki nadmorski višini – se imamo tudi za zahvaliti, da je v steni navkljub visokemu poletju (sredina julija) ravno primerna temperatura za plezanje. Glede na to, da raz prejme kar precej sonca, nas je namreč skrbelo, da bo dan vroč.
V spodnji del Hornove smeri prav pogumno zaplezamo nenavezani, vendar se pred dvema raztežajema prečke v levo – kakih 60m nad vstopom, v nekakšni votlini ob koncu kamina – navežemo. Sledita dva simpatična, izpostavljena, nič kaj težka (z izjemo zadnjih 2 metrov) polna raztežaja plezanja navzgor, in dolge prečke v levo. Tu se spet razvežemo, in po “kegljišču” (precej veliko melišče v sredini stene) pristopimo do vstopa v Raz Jalovca.
Vsi se strinjamo, da vsi superlativi o razu Jalovca držijo – plezanje je dobro, na mestih kar atletsko, ter dodobra izpostavljeno. V smeri smo sicer poleg že zabitih klinov (ki se nahajajo predvsem na štantih in težjih mestih) primarno uporabljali frende, saj skala pogosto ni najbolj naklonjena klinom.
Nekje v območju slavne Comicijeve prečnice nas zagrnejo oblaki – v stenski smeri potencialno kar orientacijski problem, ko pa plezaš raz, pa ti je to popolnoma vseeno 🙂 . Zaposli nas še zadnji raztežaj po podrtem, previsnem izstopu. Sprva Peter nekaj časa malo jamra, ko grabi majave bloke, nakar ga v detajlu toliko našuta, da je potrebno nekaj visenja na klinu, preden se elegantno potehničari čezenj. Meni kot zadnjemu (vmes pogledam še, kako se detajla loti Eva) je seveda precej lažje, tako da mi uspe detajl splezati prosto. Je pa stvar taka, da se s celo težo obešaš na majave previsne bloke, in bržkone nas nekoč v prihodnosti – morebiti po kakšni mrzli zimi – čaka še kakšen odlom. Me prav zanima, ali bo takrat ocena dobila še kakšen plus (ali pa minus).
Na vrhu nas čaka še zadnje kardiovaskularno dejanje, vzpon po šodru na vrh Jalovca, ki nas zaposli še za 45 minut; tu nam je na trenutke v pomoč stezica in možici, ki poskrbijo, da skalne skoke obvozimo po levi strani. Na vrhu srečamo še nekaj planincev, oblaki pa se tudi občasno raztrgajo, tako da si lahko pogledamo še razglede še na drugo stran, proti Koritnici.
Sestop čez Kotovo sedlo se nam kar vleče, saj meliščem – za razliko od zjutraj – ni in ni videti konca. Tako si zasluženo pivo v domu v Tamarju privoščimo šele nekje okrog 6. popoldne. Na analizi ture se vsi strinjamo, da gre za kar celostno, dolgo in naporno turo, kjer je ravno toliko strmega plezanja, kot je hoje (navzgor in tudi navzdol) po meliščih in šodru.
Aja, lahko povem še, da za ne-alkoholike v domu po novem strežejo tudi Jupi-je! Tisti, ki se gibljete v moji starostni skupini, boste verjetno vedeli, za kaj se gre 🙂 . Jupi!
Galerija slik
