Severovzhodni raz Jalovca

Po intenzivni seji debatnega krožka s Petrom, v katero smer zaviti za vikend, se nazadnje skristalizira ideja o Severovzhodnem/Comicijevem razu Jalovca (V+,A1/IV+ (PP VI+)). Pozno zvečer udeležbo potrdi še Eva, in čez nekaj sladkih uric spanca že dirkamo po zgornjesavski dolini proti Tamarju.

https://lh3.googleusercontent.com/Hfob5zFnZ1P3dTOhXGnRVvrpb6dfU16b3QVMetbAYMuMmG9goIpe6qmnUq9SqEDeo4FZdRKF84NFIX9RbE9Ud_2nQSb9oG71ESNgI8FogBrzxqGYdMgiTkHHFJsjt6XoPq4QLRRxRlU https://lh3.googleusercontent.com/OYa93n3BJJDd-5TUsg5dpB8znvodnGoJRATyunUepU5DmQ3nb-bB2kGvSf9mJGPM3O8UMUkhOPWFuTimC1TEG39alr0MCjn_kL23aFAxOnstSC7rM-028V6bPypRMkKI4p7dXOnYssI https://lh3.googleusercontent.com/w5Lz8QTZX-KpHYepVMO4-CegpoaTHLY1FBgl1KxVcSXdfWethO9AWGSY1AeY1nRm0o_1E88EDc4rmzge-1TbbWkODgiFk0pseH9sgShvklt6X_QQVJD_K0fQmw8VoXFryKGD42wNzXo

Pristopni marš do pod stene opravimo v nekaj več kot dveh urah. Še dobro, da med vsemi prevlada jutranja zalimanost, saj meliščem pod Jalovškim ozebnikom in Kotovim sedlom v resnici ni in ni konca. Navkljub alpine start-u ob 5 uri iz Jesenic (no ja, bolj smo stari, manj nam diši zgodnje vstajanje) je pred nami že kar nekaj planincev, ki grizejo strmino po normalnem dostopu za Jalovec.

https://lh3.googleusercontent.com/LL4XWt89iQLkMES8uXEYYkYTzjuzlxkk6QR9u3XVermf-8azs5-7YMDTwpdM3T94Jo9nBeKj2rqgTUCR7PSjZVlr2t5A9cD5n7iu7GqySCXhdJtrUFBttvaYtyuQz178jHvWxFk4m9g https://lh3.googleusercontent.com/-vDksM1k8KN3pR8RZsHHSxpgO5hVZj4KSoDsHc898iObS8HUkyXXmrdGD8JmyoAYgkTMiLYnX3dRdbmR9GQ_r3X7nx8SdTU1_VTfMpMMHhPMf6WzlToH8w7NGz-UAydk3im5LyfkdsY https://lh3.googleusercontent.com/yuAanU6BQsuX9KVTMvXki6v-Xrsof7oClniSZggFfsM92RX-FafuCRRcTlYj5zJ7qLz9x1fhK8dnkqTh32JrnQejs-soZFxdK0dzhJC1PQ0LUimFFZVBGFZu8PctwDiVSZYoFKPvUkk

Pod smerjo nas pričakajo muhe štantarice, ki pa jih je zaradi vetra, ki se cel dan poja okrog našega raza, tekom plezanja nato precej manj. Prav vetru – in pa visoki nadmorski višini – se imamo tudi za zahvaliti, da je v steni navkljub visokemu poletju (sredina julija) ravno primerna temperatura za plezanje. Glede na to, da raz prejme kar precej sonca, nas je namreč skrbelo, da bo dan vroč.

https://lh3.googleusercontent.com/YrzburDUggznRij1GoefgMZfCuRCjBfz56Asq09S0PXjB0RzV7BFnXnxLjcNOkvJwyNrIu2_B_JDoarFLSLMYU87Ia2X7lChyIGgqh6nlA2Kpl6aJNjRilM1bhhlKRNP6AR7Uop5KW8 https://lh3.googleusercontent.com/N5Fzq045OJjOYbIJe2LpuRPnpzh0WRM2f1V_RevT0radlqthxlhpClwW5S20CviN7kw5kPkprMxQa-J34nhBux_ZiBm1kQEFbDXdkcIvra8fzlnlr5zvhB_tjhDMyV3dwze2rj-NQyE https://lh3.googleusercontent.com/SIhCTl2BYpExa5EdJD4iwnr-KGeezTFOFlJvJtq06w1DmAGt0UtVgjSCtAIc-_nFe3ntD0apPkgHdEVYAmS7OmoCZVb-b-WQ7CHwT10nfYA0f2uCgaOr-OOwx9C_Sw_bn1xUeg4sWgQ

V spodnji del Hornove smeri prav pogumno zaplezamo nenavezani, vendar se pred dvema raztežajema prečke v levo – kakih 60m nad vstopom, v nekakšni votlini ob koncu kamina – navežemo. Sledita dva simpatična, izpostavljena, nič kaj težka (z izjemo zadnjih 2 metrov) polna raztežaja plezanja navzgor, in dolge prečke v levo. Tu se spet razvežemo, in po “kegljišču” (precej veliko melišče v sredini stene) pristopimo do vstopa v Raz Jalovca.

https://lh3.googleusercontent.com/5FFz3uY8xNmREQMvCI0GM7vujRej3REu2fic2Te2meWo7vhSb6ahEBfIHWcjSdBwUV1geugGH-IRi3hhBf7Uoyew_K38XOzS-Pdwjv5KdBapJ6RzMFxij1_S8z6uGf-p16f-ff9DqNY https://lh3.googleusercontent.com/SxFKshvoVrulDw6HRjMVNcRZ3dIj6dK_S_fMV-wcLVdUZ2JWW6dXjqt_bAJ9bQK-hNMqDzModi4v54IFPaGt-f8E3XkAjTc_4ouXfq_bFg5LlsmyRHHk8kWNkj5bjoC-rKDBfcn35dE https://lh3.googleusercontent.com/hi_BLbZTKQ7ZT5OvdxIrMjJ9j1lrlZwMgTEOHFT92d8WK_k9ZK1boEvpZqBAxIrxQMz3RiPo_azXGhASelkbumjHfEkXXyHj-03tUAXQ_ZdpIpoKb9wjxwWbtirf3ZDCx3MUPpJG92I

Vsi se strinjamo, da vsi superlativi o razu Jalovca držijo – plezanje je dobro, na mestih kar atletsko, ter dodobra izpostavljeno. V smeri smo sicer poleg že zabitih klinov (ki se nahajajo predvsem na štantih in težjih mestih) primarno uporabljali frende, saj skala pogosto ni najbolj naklonjena klinom.

https://lh3.googleusercontent.com/aLcMCEFC-EN9V3isKCDD3i5yv93L6gG5l9DGBdWqrmPSCsuaIHCk_iv7DeEE53ePU-Iwlk99aDYcBGcChmRPDLI4dDY5K_1gVBg9zGk1LnVe_iIKQHasv245huGRS0aX9VakkzcBYmk https://lh3.googleusercontent.com/ZqQ4PiGRcr9VDoARDPnqkeq0-MckD4tYNPTntXFt7HFMSLeZINm8wpfjvHtnBmf33AMtaBOUJ9S_N47xbDc0jw-EY5BN9Yv2m_nlsL5MqV-FTfZE1igNcrPLmpkIxKdyK7WMJunGZ38

Nekje v območju slavne Comicijeve prečnice nas zagrnejo oblaki – v stenski smeri potencialno kar orientacijski problem, ko pa plezaš raz, pa ti je to popolnoma vseeno 🙂 . Zaposli nas še zadnji raztežaj po podrtem, previsnem izstopu. Sprva Peter nekaj časa malo jamra, ko grabi majave bloke, nakar ga v detajlu toliko našuta, da je potrebno nekaj visenja na klinu, preden se elegantno potehničari čezenj. Meni kot zadnjemu (vmes pogledam še, kako se detajla loti Eva) je seveda precej lažje, tako da mi uspe detajl splezati prosto. Je pa stvar taka, da se s celo težo obešaš na majave previsne bloke, in bržkone nas nekoč v prihodnosti – morebiti po kakšni mrzli zimi – čaka še kakšen odlom. Me prav zanima, ali bo takrat ocena dobila še kakšen plus (ali pa minus).

https://lh3.googleusercontent.com/GPPpmkjUh8AQ58LkjMZepEphmtgxZrtRPQ2YWBVtKwhhnMRoE6bm7ZcCJaxPdlT7mZVO2jmbgZzjdKuSzKXPWtY6exKKnvAtilU4T8zqsmmnx4ZZxjPxaZJCGiU314lET6_QuXQsXS4 https://lh3.googleusercontent.com/xH6Twwav8RPLeygv20KMIXCBnwk0z3OO8cyp-QZejLzkHWAxFWktz9z3GRmVcpuAQFid_wy7J_1k7oMwCUikvw1Wy-clFoHLxjGf2j47Z5GjC8-Pxq-85xKts_MIxCeUa-oCgNUY2Jo

Na vrhu nas čaka še zadnje kardiovaskularno dejanje, vzpon po šodru na vrh Jalovca, ki nas zaposli še za 45 minut; tu nam je na trenutke v pomoč stezica in možici, ki poskrbijo, da skalne skoke obvozimo po levi strani. Na vrhu srečamo še nekaj planincev, oblaki pa se tudi občasno raztrgajo, tako da si lahko pogledamo še razglede še na drugo stran, proti Koritnici.

https://lh3.googleusercontent.com/qlFZ7EYHI5MlTGI0S0mzz_0QxGlLjjEXVX4cgXOQ1E_TXzoBhOD_qVuHu6hQGqUTAkM2PEiYNnJXXrIfdOnyL8zUBfD1EqjYZe_MoXxpbI3yjeunbgJ5Hg5AFzXF27Y0m32wkNbh_Rw https://lh3.googleusercontent.com/CpKSscvqiYIWn4rHRqbd6ceubkpfRaNQVut7KXE0Ow4g1A8zvy1tHRAP6Q2GLa_hqqU_p_L-brQ9dKICnXhhV9dRGK6htfMExlJnV8tXPOYCf1ubbX2IGdfwnrIhRTzT30yogpQvUG0

Sestop čez Kotovo sedlo se nam kar vleče, saj meliščem – za razliko od zjutraj – ni in ni videti konca. Tako si zasluženo pivo v domu v Tamarju privoščimo šele nekje okrog 6. popoldne. Na analizi ture se vsi strinjamo, da gre za kar celostno, dolgo in naporno turo, kjer je ravno toliko strmega plezanja, kot je hoje (navzgor in tudi navzdol) po meliščih in šodru.

https://lh3.googleusercontent.com/yHmACdA7Fp9omSme_FXpYDtFS-Uwe5RKLKIZbijoBb-t0HRkg0fWqkHOR8JQsR63DwXZowsLyEOJ5lJkzaSJ7lO7VvsK_2rRH_3Fii4Do7sjXGLAWHIN6JBziILTEqzwX90VW553jTg https://lh3.googleusercontent.com/G59wYB2Hi5aGLoWXxaFqen8bV-IlmefQPBWFyfAf-AoaUBkLqg4015az8EzKTlIZtXYvccZF-g6rJ7faQ0a02TiGFNIzokR2TqJ-r1N6ucSdI9B7Ba31LBcf5HZas8x2NtRjTV0W9kY

Aja, lahko povem še, da za ne-alkoholike v domu po novem strežejo tudi Jupi-je! Tisti, ki se gibljete v moji starostni skupini, boste verjetno vedeli, za kaj se gre 🙂 . Jupi!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja