Kot bi trenil se je naše škotsko dopustovanje bližalo koncu, in tako smo se še v trdi temi v nedeljo zbudili v zadnji plezalni dan na Škotskem. Ker je Miloš dan poprej suvereno dejal, da si bo vzel zadnji dan frej, da bo spočit za nočno vožnjo nazaj v Edinburgh, smo ostali z Matjažem in Janezom sami, da si splaniramo izlet za zadnji dan. Bodimo neizvirni in pojdimo še enkrat pod Ben Nevis, kaj pa drugega! Zopet se vzpenjamo proti koči CIC, in zopet v nastajajočem dnevu (tokrat še zadnjič) občudujemo občutek razsežnosti, ki jih ponuja Škotska. Lepo vreme je za konec vikenda pripeljalo velik...
Continue reading...
Na Škotskem je zima! Ti šment, zopet je napovedano slabo vreme… Kam iti na ta prečudovit vetroven in deževen petek? Celotna ekipa počuti ravno dovolj pustolovsko, da se odločimo zamenjati stalno lokacijo (okolica Fort Williama) in iti pogleda dlje proti vzhodu, v pogorje Cairngorms. Pogorje Cairngorms slovi po divjem vetru, relativno varnem dostopu ter kratkem, a zelo intenzivnem kombiniranem plezanju v veliki naklonini. Smeri redko presegajo 100m, 120m, vendar so strme in začinjene. Sliši se enkratna izbira za vetrovno in oblačno vreme. Tokrat nas zgodnja ura ne prepriča, in šele med 6. in 7. uro zjutraj se napokamo v avto in oddrvimo novim...
Continue reading...
Po dnevu res obupnega vremena se nam zopet nasmehne sreča – za četrtek vremenoslovci ponovno obetajo lepše vreme. Ker je nametalo nekaj novega snega, si nismo čisto na jasnem, kam bi ta dan zaradi vprašljivih razmer šli – dokler Miloš ne predlaga grebena Aonach Eagach, ki mu ga je nekaj dni poprej na vrhu Ben Nevisa toplo priporočil poljski sonarodnjak iz Edinburgha. Grebena je za dobrih 5 kilometrov, dviga pa se direktno nad magistralno cesto, ki teče skozi Glen Coe. Takoj smo vsi zagreti, saj se nam je ledeniška dolina Glen Coe ob prihodu na Škotsko s svojo lepoto res vtisnila v spomin! Vožnja nam tokrat...
Continue reading...
Po dveh dnevih res fantastičnega vremena nas je zajela vremenska fronta. Že zvečer smo morali tako skovati načrt, kam iti v neoptimalnih razmerah, in ne boste verjeli – ponovno smo se odločili za severno steno Ben Nevisa! Sliši se res kar malo neizvirno, vendar je na Škotskem situacija taka: vedno, ko se čez deželo zapelje fronta, veter zapiha z res nehumano hitrostjo (zelo pogosto nad 100 km/h), in posledica je, da se snežne razmere (predvsem, kar se tiče plazov – kloža) povsem spremenijo v roku nekaj ur. Za nižje slapove, ki ležijo nedaleč stran od CIC koče pod severno steno Ben Nevisa smo...
Continue reading...
Če človek pogleda relief Ben Nevisa s satelita, mu takoj v oči padejo številni koluarji oz. grape, ki jih obkrožajo strme stene. Podoben občutek imaš, ko stojiš pod samo steno – neštete grape, vmes pa množica mešanih smeri, vse to ima med našimi stenami morda še najboljši približek v Begunjščici, le da je v igri granit. Za drugi dan, nedeljo, našega obiska Škotske, smo se zopet odločili za Ben Nevis. Ko je napovedano jasno vreme z vetrom 20mph (to je za Škotsko zelo malo – primerljivo, če bi bilo pri nas brezvetrje), pač greš v največjo in najbolj znano steno naokrog. Smer, ki smo...
Continue reading...
V tišini hodimo po lično urejeni stezici proti vznožju severne stene Ben Nevisa. Naše ritmično dihanje sem in tja prekine le kakšna opazka in še nekoliko zaspan vzdih navdušenja. Spodnji del poti se namreč vije skozi pravi kaledonski pragozd, ki je tako neverjetno drugačen od slovenskih gozdov, da se za vsakim ovinkom čudimo in gledamo naokrog. Vidi se, da je podnebje vlažno, saj mah obrašča starodavna drevesa na vse strani, pot pa je navkljub suhemu vremenu dodobra navlažena. Po slabi uri hoje po gozdu kar naenkrat pred nami zazija odprt svet, in znajdemo se v (poleti verjetno močvirnatem) odprtem svetu, ki se počasi vzpenja proti severni steni...
Continue reading...
Škotska?? Plezat? Pozimi? A tam imajo kakšne gore? To je nekako odgovor, ki sem ga največkrat prejel iz kroga ne-alpinističnih znancev. Večino ljudi ima Škotsko za tisti deževni sever Anglije, kjer delajo dober viski, nosijo kilte, tisti, ki pa so nekoliko bolj domači v turističnih vodah pa morda poznajo še pošast Nessie in romantične gradove. Da odgovorim na prvotno vprašanje: ja, na Škotskem imajo hribe. Gromozansko število hribov, ki sicer ne dosežejo zavidljive višine (Ben Nevis, najvišji hrib Britanskega otočja, meri v višino skromnih 1344m), ponudijo pa navkljub temu strmo plezanje v zimskih smereh, ki ga pogosto spremlja izredno slabo...
Continue reading...