Rjukan 2012: (3) Fabrikfossen

Pa smo se spet zbudili v še eno zimsko jutro. Dan: torek. Vremenski obeti so sicer nekoliko bolj slabi kot prejšnje dni, saj naj bi bile temperature vse tja do 5 stopinj. Celotna klapa iz naše koče se skupinsko odloči, da je že čas, da se zapodimo v nekaj bolj konkretnega; tako ob 9 ponovno odrinemo iz hiške in ob 10 že stojimo pod slapom Fabrikkfossen (WI3). Do vznožja slapu bi z Milošem prišla že kake pol ure prej, a je Miloš zjutraj pozabil plezalni pas; seveda se je tega spoznanja zavedel šele, ko smo parkirali avto.

No, nič ne de, edina kazen je, da plezava zadnja, kar pomeni goro padajočega ledu proti najinim kumaram. Pa sej mamo čelade. Slap prvi napadem jaz in začne se zelo polako, saj iz rečne struge bruhne navkreber z oceno WI2. Slap naj bi vseboval 5 cugov WI2, vendar nama z Milošem (in tudi vsem ostalim) uspe to spremeniti v 3 cuge po 60m. Slap je zelo širok, tako da je možnosti za napredovanje ogromno; ker smo sami v slapu, praktično vse naveze plezamo hkrati in vzporedno po različnih smereh, ki pa nikjer ne presežejo WI3. Led je na najini trasi tako-tako: ponekod je dober in drži, ponekod imaš sektorje zelo vlažnega, kjer je bolj tenko, vendar tam prime super, imaš pa tudi predele, kjer je pod nekaj cm ledu plast snega, in ti so najbolj zoprni, saj poleg tega, da cepini ne primejo trosiš na plezalce spodaj goro snega in ledu.

Sicer pa nam slap dodobra uničuje noge, tako da tja do 4. sidrišča že vsi čutimo meča. Prvotni plan, da se zapodimo v levo izstopno svečo, se izjalovi, saj dva plezalca pod njo ugotovita, da je debela nič več kot 15 cm, pa še to vsa vodena – v ozadju pa močno buči še kako tekoč slap. 2 navezi se tako odločita za abzajl, jaz, Miloš, Jože in Jernej pa stvari nočemo končati na sredi, zato se zapodimo v desni izstopni krak, ki izgleda bolje narejen (in nekoliko lažji). Čakajo nas še trije cugi, ki sicer niso najbolje narejeni, a jih s skupnimi močmi za šalo popedenamo. Prvi cug je 20m ledna flanka, drugi cug prečka po skali, snegu in tankem ledu, potem pa navzgor po slabem ledu, tretji cug pa vlažne kaskade, pod katerimi močno buči voda.

Na vrhu smo okrog pol 3, in ravno vidimo naše kolege, kako so prišli do avta. Nato pa sledijo 4-je abzajli (po 70m) in že smo na vstopu. Ko dosežemo avto se ravno stemni. Noge pa divjeee. Vsi sesuti se vrnemo v kočo; tokrat na sporedu: Shoot’em up! (slike)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja