Rdeči Steber v Kalškem grebenu

Z Maticem sva bila v soboto dogovorjena za hribovsko turo. Prva večja letošnja pošiljka snega je povzročila, da sva kar nekaj časa tuhtala, v katero smer bi usmerila najine poglede. Še dobro, da nama je prijatelj omenil, da je napovedan močan severnik, sicer bi najbrž izbrala kak severni greben, izpostavljen orkanskemu vetru. Izkušena alpinista pa taka! No, z izjemo vetra je vremenska napoved obetala lep in mrzel dan. Po kar nekaj usklajevanja sva sva se nazadnje odločila za vzhodno steno Kalškega grebena. Dolg dostop, vzhodna orientacija stene (ki naj bi obetala “varnost” pred vetrom), smeri lažjih težav, in pa kakršnokoli...
Continue reading...

Desna smer v Ojstrici

Že odkar sem pred leti plezal Herletovo smer v Ojstrici, sem nekje med listanjem po Miheliču naletel še na opis Desne smeri (V+/V, IV, 555m), ki mi je takoj vzbudil zanimanje. Ko sem še od nekaj plezalskih kolegov slišal hvaljenje te smeri, pa je bilo jasno, da bo moj naslednji obisk te – za nas gorenjce nekoliko odročne stene – najverjetneje vključil plezanje te smeri. 8 let kasneje (kako čas beži!) se mi je le ponudila priložnost. AO Kranj je namreč v letošjem letu, zaradi obnovitenih del na Ledinah, tradicionalni plezalni tabor Nejca Zaplotnika organiziral na Klemenči jami. Z Maticem...
Continue reading...

Bavarska z Dolgo Nemško in vrhom Triglava

V soboto sva z Maticem opravila čudovito, celodnevno potepanje po severni steni Triglava. Že nekaj časa sva se pogovarjala, da bi opravila “kondicijsko” grande course, kot Tine opisuje omenjeno kombinacijo v svoji knjigi Slovenske stene. Obadva sva plezala že obe smeri, tako da je bil čas zrel za poizkus – sam sem plezal omenjeno kombinacijo že 11 let nazaj, vendar sva takrat z Janezom na rob stene priplezala tako utrujena, da nihče ni razmišljal še o vrhu Triglava. Z Maticem sva stavila na izkušnje in boljše poznavanje stene, in na koncu se je vse izšlo tako, kot se mora –...
Continue reading...

Capu d’Ortu – Le Fil de l’Épée

Za letošnje prvomajske počitnice je AO Kranj ponovno – po 5 letih – organiziral društveni plezalski izlet na Korziko. Tudi sam sem bil pet let nazaj zraven, in ker mi je takratni izlet (žal še ni bilo časa, da bi ga popisal na blogu…) ostal v spominu kot zadetek v polno, sem se tudi letos potrudil, da smo se s punco in prijateljico pridružili cca 30 (ja, veliko nas je bilo!) prijateljem iz ferajna na devet-dnevnem odklopu na “otoku lepote”1, kot otok ljubkovalno kličejo (celinski) Francozi. Korzika je mediteranski otok, ki po količini skale – predvsem granita – vsekakor kotira...
Continue reading...

Švicanje v Novem vrhu

Na lepo, toplo nedeljo sva se z Maticem odpravila na otvoritev skalne sezone v “alpski plezalni vrtec” selških/idrijskih/cerkljanskih/primorskih plezalcev, Novi vrh nad Baško grapo. Matic je izrazil željo, da spozna to primorsko lepotico od sten, mene pa ni bilo treba veliko prepričevati. Pa sva šla! (no, v resnici sem jaz malo scagal, saj sem originalno planiral, da bi šla v Rušico, pa sem se ustrašil snega nad/pod steno) Vedno, ko sem v teh koncih, sem očaran nad Baško grapo in njeno okolico. Čeprav je v ozki dolini utesnjeno in celo nekoliko klavstrofobično, bližina stare avstro-ogrske železnice daje okolišu nek zgodovinski...
Continue reading...

Modec-Režek v Turski gori

Z Maticem in Katarino smo se dogovorili za skupno zimsko pležo. Toplejše temperature in nestabilno vreme zadnjih dni nam je povzročalo kar malo preglavic, kam bi lahko šli pogledat za dobrimi razmerami. Matic je od nekod potegnil idejo o smeri Modec-Režek v Turski gori (III+/3, 220m), ki je hitro padla na plodna tla. Logarska je pač, priznajmo si, par excellence zimska plezalska destinacija, in Matičeva modrost se je nazadnje izkazala za zadetek v polno. Po večerni vožnji se znajdemo na parkirišču pod Okrešljem, in s težkimi nahrbtniki kmalu zagrizemo navkreber. V gozdičku, v bližini nove koče na Okrešlju (ki je...
Continue reading...

Kavkin slap v Stenarju

V obdobju “razmer stoletja” (s čimer se sam sicer ne strinjam – mislim, da so razmere res dobre, da pa so bile kdaj, tudi v zadnjih 13 letih, odkar se ukvarjam z alpinizmom, še boljše) sem seveda tudi sam vestno prebiral alpinistične novice, cedil slino ob Instagram objavah, ter kuhal nezanemarljivo bero foušije do glavnih akterjev alpinistične scene, ki so – vsaj na videz – razmere na polno izkoriščali iz tedna v teden. Vreme je prav tako sodelovalo, saj je ohranjalo dolgoročno stabilnost, in tudi sam sem klonil pod pritiskom – v petek vzamem dopust! Čakala me je le še...
Continue reading...

Ledno plezanje v Avstriji

Ker so ledne razmere v naši domovini bolj slabe, smo pretekli vikend šli pogledat v našo severno sosedo, če “ima avstrijec kaj več ledu”. Čeprav smo slišali nekaj opazk oz. pripomb, da je “z ledom letos konec” in da bi morali iti rajši frikat na primorsko, se nismo dali in na koncu se je zopet izkazala tista univerzalna resnica, da “če ne greš pogledat, ne veš”, ki je sploh v zimskem alpinizmu eno glavnih načel. Za prvi dan smo si izbrali severno stran tunela Felbertauern v Visokih Turah. Jutranja vožnja skozi Lienz ni bila ravno obetavna, saj je termometer ob...
Continue reading...

Zimska ponovitev Belačevega stebra v Kalški gori

V nedeljo smo si s Maticem in Petrom (AO Jesenice) zaželeli potipati zimo, ki je začela v dolini z nižjimi temperaturami trkati na naša vrata. Čeprav nam je bilo jasno, da nekih hudih zimskih razmer v gorah najbrž ni (tudi snega je malo), smo se nazadnje odločili, da gremo do Kokrškega sedla, nato pa v krajši steni Kalške gore izberemo primeren cilj. Malo smo potiho upali, da bi lahko opravili ponovitev kakšne zimske smeri iz ostenja, na primer smer Humar-Škarja. No, ko smo prispeli do Cojzove koče, je bilo jasno, da nima smisla iskati smeri, ki potekajo po grapah, plaznicah...
Continue reading...

Monte Disgrazia

Vse odkar sem se z Mojco vrnil iz poletnega raziskovanja centralnih Alp, sem imel željo, da bi se vrnil v Alpe in osvojil kako markantno goro. No, v resnici si plezalski obisk Alp želim že več let. Tako blizu so, tako na dosegu roke, pa… si kar tako redko vzamem čas za njih! Moja plezalska “kamerada”, s katerima zadnja leta še najrajši obiskujem gore, Matic in Peter, sta bila logična izbira, in dogovorimo se, da si našo “mini-ekskurzijo” organiziramo v začetku oktobra. Ker sem jaz predlagal izlet, sta brez težav tudi meni prepustila izbiro ture in organizacijo vsega skupaj :)....
Continue reading...