Severni raz Turna Gamsove Matere

Zanimivo, kako človek na nekatere plezalske smeri popolnoma pozabi, potem pa se ponovno manifestirajo… V torek, ko sva s Petrom švigala čez Dolgo Nemško smer v Triglavu, se mi je nekako v glavo prikradel spomin na smer Peters-Deye (550m , V+ (VII/A0) ) v Turnu Gamsove matere v Zahodnih Julijcih. Petru sem tekom dneva (popoldneva?) ne najbolj samozavestno omenil, da je baje nad kočo Pellarini ena izredno lepa smer. Letos sem se po dveh malo bolj sušnih letih počutil bolj uplezanega, sploh, ko sva tako brez problema opravila s Triglavsko severno steno, tako da sem očitno pomislil na to opevano...
Continue reading...

Sekločeva smer v Debeli Peči

Včeraj sem končno prišel do priložnosti, da začnem s skalno plezarijo za tekoče leto. No, sej v resnici sva bila s Petrom že mesec dni nazaj na Zeleniških špicah, ampak tisto je bolj poplezavanje kot resno plezanje, tako da recimo, da ne šteje tako zelo 🙂 . Tudi tokrat je bil moj partner-in-crime Peter. Za cilj sva si izbrala eno izmed super-klasik Debele Peči, Sekločevo smer (V+/IV+). Moram reči, da ko sem pred izletom brskal po Miheličevih Slovenskih stenah, da mi je bilo še kar težko najti kakšno znano in popularno smer V. težavnostne stopnje, ki je še nisem preplezal,...
Continue reading...

Greben Črna gora – Požar

Nekaj let nazaj sva se z Evo ob prvem prihodu zime potikala v “skritih” koncih nad dolino Kot – šla sva na Požgano Mlinarico. Ko sva po lovski stezi iz doline Kot dosegla gozdnat greben, kjer sva se nato levo usmerila proti Rušnati Mlinarici, so mi pogledi vztrajno uhajali tudi na desno, kamor je prav tako, prav po grebenski rezi, vodila mikavna stezica. Rekel sem si, da bi si želel enkrat pogledati tudi, kaj se skriva v tej smeri. Ko sem doma naštudiral zemljevide, sem se ogrel, da enkrat z Mojco prehodiva kar cel greben od Kosmačevega prevala, pa do...
Continue reading...

Damoklejev meč

Ob koncu zime, ko so lepo vreme in spomladanske temperature obetale prijetno frikanje na primorskem, smo se z Andražem in Andrejem odločili za obisk kultnega slapu nad Belopeškimi jezeri. Zame je bilo to že drugič, enkrat sem ga že pred leti plezal z Janezom, Andraž je imel neporavnane račune, Andrej pa zgolj veliko željo in zagnanost. Dostop smo opravili na smučeh, kar je krasna ideja, malo manj krasno pa je, če sta tvoja soplezalca vojak in pripravnik za gorskega vodnika, ti pa ven iz forme. Najhujša stvar v dnevu zame je sigurno bila prva ura dirkanja na smučeh do pod...
Continue reading...

Zimski Avrikelj v Ratitovcu

Danes sem imel pa en tak super plezalni dan, ki si kar malo zasluži nekoliko daljšo izpoved oz. pripoved! Obljubim, da pridem nekje spodaj v doglednem času do razmer in fotografij, ki verjetno zanimajo bralca v 21. stoletju. Mislim, da pred nikomer ne skrivam, da sem škotofil. Všeč mi je škotska pokrajina, zgodovina, glasba, pivo – za vraga, še njihov znameniti haggis mi je bil všeč ko sem končno zbral pogum in ga poizkusil! V ta paket – ki bržkone vsebuje cel kup romantičnih projekcij naroda, ki se je v resnici tako kot Slovenci, skozi celotno zgodovino trdo boril za...
Continue reading...

Zaledenela Mlinarica

Z Maticem sva se preteklo nedeljo dogovorila za ležerno zimsko turo. Obadva sva v teh dneh ravno dovolj jamrasta kok nisva v formi, pa kok rabiva uizi nedeljsko popoldne, da sva si za cilj izbrala Grapo črnega petka v Mlinarici (WI4 / sneg, 250m), ki je letos še kar popularna. Po ne prezgodnjem štartu iz Škofje Loke in vožnji čez dobro splužen Vršič se znajdeva sama na parkirišču. Mlinarica nama ponudi tiho, samotno dolino, pravo zimsko idilo (naletava namreč sneg), prvovrsten dostop (cca. 30-45 minut hoje do smeri…) in pa obilo smeri in ledno-snežnih trakov, ki se spuščajo čez strme...
Continue reading...

Smuk po Šentanskem plazu

Presneto, za tale prispevek pa res ni veliko za povedati… Na eno lepo nedeljo sem na hitro dopoldne šel odsmučati Šentanski plaz. Vmes sem srečal našo alpinistično šolo, ki je imela vajo v Lenuhovi grapi, nekaj pa sem jih srečal tudi na poti na vrh Begunjščice. Sicer je blo pa fletno! Galerija slik...
Continue reading...

Grapa med Travnikom in Šitami

Dobre tri tedne nazaj me je kontaktiral Andraž, ki je omenjal, da je izvedel za dobre razmere v Grapi med Travnikom in Šitami. Tudi sam sem preko insta-alpinizma (beri: spontano prečesavanje Instagrama in njegovih zgodbic) sklepal, da je smer narejena. Minilo je še nekaj usklajevanja (jaz sem imel čas šele proti koncu tedna in ne prej), preden se z Andražem uspeva dogovoriti za četrtek. Grapo med Travnikom in Šitami (IV+/4, M, 550m) sem imel na seznamu želja že odkar se ukvarjam z alpinizmom. Spominjam se, da je ravno prvega leta, ko sem šel v alpinistično šolo (2011), bila smer dobro...
Continue reading...

Orodjarjenje v Ratitovcu

Ne vem, kje točno tiči vzrok, toda z Maticom imava kar pestro zgodovino plezanja v meglenih, sneženih, deževnih in ne-optimalnih razmerah. Današnji izlet na Ratitovec je bržkone zopet potrdil to pravilo. Kaj pa vem, morda je pa razlog v tem, da v slabih razmerah turo vselej doživljaš bolj intenzivno in doživeto… Preden nadaljujem s pisanjem, moram nujno kar takoj povedati eno stvar – in sicer to, da je Ratitovec po mojem mnenju res en erste klase poligon za zimsko plezanje. Vsako zimo je nekaj dni, ko so lavinske razmere prenevarne za obisk visokogorja, ko je napovedano sneženje in megla in...
Continue reading...

Košir-Brelih v NŠG

Vikend pred božičnimi prazniki sva z Maticem šla pogledati, če je v naših gorah kaj plezalskih razmer. Glede na dano situacijo sicer nisva bila pretirano optimistična, tako da je bila že izbira cilja kar problematična. Dan pred odhodom do Matica pricurlja informacija, da je Vršič splužen, in odločitev je hitro konvergirala proti severni steni Nad Šitom Glava. Udoben dostop in ne predolge smeri so namreč kar dobra popotnica za manjko razmer, kratek zimski dan in izogibanje policijski uri… Na Vršiču se znajdeva nekaj čez 7. uro zjutraj. Vse je v oblaku, naokrog divja mrzel veter, na parkirišču pa je samo...
Continue reading...