Za petek so obeti spet bolj klavrni, saj naj bi bile temperature ponovno čez ničlo, veter pa celo noč neumorno trese našo kočo; vendar smo se iz našega izleta včeraj naučili, da razmere so, le najti jih moraš. Zato se tri naveze odločimo, da splezamo slap Tjonnstadbergfossen (WI4), ki se nahaja direktno nad centrom mesta Rjukan (in je, mimogrede, osvetljen tudi ponoči, tako da ga lahko plezaš tudi v soju čelnih svetilk). Ko pridemo pod slap, so razmere nekoliko slabše, kot smo pričakovali, saj je pvri cug precej voden. Miloš in Knific se odločita, da bosta raje šla še malo...
Continue reading...

Naslednje jutro je z vetrom podobno kot prej: brije kot zmešan, poleg tega pa termometer na zunanji strani hišice kaže nič kaj obetavnih 5 stopinj. Pogled skozi okno pokaže, da se je dovoz do parkirišča, kjer imamo parkirane atomobile, povsem odjužil in čez noč zamrznil, tako da nas ob avtomobilih čaka živ led. Že ob zajtrku večji del ekipe navija za frej dan, vendar se jaz, Jernej in Miloš ne damo – saj nismo prišli na Norveško počivat! Tako brž vzamemo vodniček v roke in takojci lociramo sektor Gausta, ki se nahaja na vrh planote pod vrhom Gaustatoppen (1883m). Ostali...
Continue reading...

Že sredi spanja zjutraj naš trojček, ki spi zgoraj, zasliši močno šumenje; Mare sicer pribije:”Pizda to je ziher šporget spodej,” vendar je resnica to, da veter vije skozi Rjukan kot zmešan. Zjutraj, ko se zbudimo in pristavimo kofe, situacija ni nič boljša, saj drevesa vsenaokrog premetava, kot da bi bili igrače. Vsi se strinjamo, da dan pavze ne bi škodil, vendar nas ekipa iz sosednje koče ob 10 pokliče, da so v šli sektor ob poti na smučišče, ki je varno skrit v soteski in popolnoma zaščiten pred vetrom (Ozzimosis). Tako tudi nas 8 odpujsa proti temu sektorju. V sektorju...
Continue reading...

Pa smo se spet zbudili v še eno zimsko jutro. Dan: torek. Vremenski obeti so sicer nekoliko bolj slabi kot prejšnje dni, saj naj bi bile temperature vse tja do 5 stopinj. Celotna klapa iz naše koče se skupinsko odloči, da je že čas, da se zapodimo v nekaj bolj konkretnega; tako ob 9 ponovno odrinemo iz hiške in ob 10 že stojimo pod slapom Fabrikkfossen (WI3). Do vznožja slapu bi z Milošem prišla že kake pol ure prej, a je Miloš zjutraj pozabil plezalni pas; seveda se je tega spoznanja zavedel šele, ko smo parkirali avto. No, nič ne...
Continue reading...

Napočil je drugi dan. Vremenska prognoza: rahlo sneženje, oblačnost in temperature do -10 stopinj. Tokrat se nas vseh 12 odpravi v sektor Krokan. Pozna se, da je ponedeljek in o lokalnih plezalcih ni ne duga ne sluha. Še vedno pa v najbolj popularnem slapu Krokana: Bullen-u (WI4) zasledimo ekipo Angležov, ki so tam zatikali še cel dan. No, mi jo hitro bruhnemo na levo, kjer odkrijemo še kar nekaj plezabilnih slapov. Tokrat je čas za akcijo in jaz hitro napeljem en kakih 20-30m visok slap WI4 – Gaustaspokelse. Prvič v malo bolj pokončnem ledu plezam naprej. Ja fest! Previdno in počasi...
Continue reading...

Že konec poletja nas je Mato povprašal, če je kdo zainteresiran za plezanje zaledenelih slapov na Norveškem. Nekaj nas je bilo takoj za akcijo, tekom leta pa se nas je nakapljajo še nekaj. No, nazadnje se nas je zbrala kar ekipa 12 plezalcev. Jaz sem že takoj rezerviral mesto z Milošem. Končno je napočil čas in 11 članov odprave se nas z dvema kombijema zapelje do Celovca, od tam pa na Ryanair-ov let proti Goteborgu. Tam najamemo dva rent-a-car-a; sprva smo planirali za najem dveh Atosov, pa so na srečo imeli na voljo še dva Ford Focusa, od katerih je eden bil...
Continue reading...