Vse odkar sem se z Mojco vrnil iz poletnega raziskovanja centralnih Alp, sem imel željo, da bi se vrnil v Alpe in osvojil kako markantno goro. No, v resnici si plezalski obisk Alp želim že več let. Tako blizu so, tako na dosegu roke, pa… si kar tako redko vzamem čas za njih! Moja plezalska “kamerada”, s katerima zadnja leta še najrajši obiskujem gore, Matic in Peter, sta bila logična izbira, in dogovorimo se, da si našo “mini-ekskurzijo” organiziramo v začetku oktobra. Ker sem jaz predlagal izlet, sta brez težav tudi meni prepustila izbiro ture in organizacijo vsega skupaj :)....
Continue reading...
Za prvi aklimatizacijski cilj nad dolino Ishince smo si z Evo in Matevžem izbrali “najlažji” pet-tisočak v okolišu, Urus Este (5420m). Gora je lahko dostopna (na vrh se bolj ali manj sprehodiš), hkrati pa je izhodišče ravno Ishinca Base Camp. Prve noči na nekoliko večji nadmorsko višini ne preživim najbolje; ravno dovolj me boli glava, da ne morem in ne morem zaspati, in kar naenkrat je ura 2. zjutraj. Eva in Matevž, ki sta spala nekoliko bolje, se zbudita, in skupaj si privoščimo hladen zajtrk v obliki čapatijev (kruha) in nekimi namazi; skuhamo si tudi čaj iz kokinih listov, kar...
Continue reading...
Po naši spontani odločitvi, da naslednji dan krenemo za 5 dni v hribe, smo morali vsi trije z Evo in Matevžem preklopiti v način pakiranja. Matevž se je z gostiteljem v našem hostlu, ki je edini znal za silo angleško, zmenil za vse detajle naše poti naslednji dan: taksi nas bo pobral dopoldne naslednji dan, nas zapeljal do vasice Pashpa, ki je izhodišče za dolino Ishinca; tam nas bo pričakal šefe arierotov (donkey-driverjev) z oslički, ki nam bodo nato znosili našo opremo do baznega tabora v zatrepu doline (Ishinca Base Camp). 5 dni bomo v hribih prepuščeni sami sebi, nato...
Continue reading...
Pa je končno napočil čas za poletni dopust! Z Jakom in Mihom smo se praktično pol leta dogovarjali, da bi želeli skočiti na Matterhorn, in nazadnje je prevladovala razumna postavka, da se nanj povzpnemo po italijanskem grebenu Liongrat, ki vsebuje noč na neoskrbovanem bivaku in je tako precej cenejši, hkrati pa bolj samoten kot ekstremno popularna alternativa, greben Hornligrat, ki štarta iz mondenega Zermatta v Švici. Navkljub dejstvu, da smo datum določili že kar nekaj mesecev vnaprej, kar za take stvari ni ravno najbolje, se nam nasmehne sreča: na Matterhornu so razmere idealne (beri: greben je popolnoma kopen), in z velikim veseljem...
Continue reading...
Drinn, drinn, drinn. “Halo?” “Živjo Luka, Janez tle. Ti, a bi šu konc tedna po Studlgratu na Grossglockner, vreme kaže da bo?” Janez vedno ve, katere besede mora izreči, da pokurim še kak dan dopusta. Ko se gre za hribe, mi je potrebno le omeniti kakšno ime hriba, smeri ali področja, pa sem hitro prodan :). Tudi tokrat ni bilo nič drugače – pridruži se nama še Miloš, in hitro skujemo akcijski plan: v četrtek po službi do Studlhutte ter v petek naskok na vrh Grossglocknerja (3798m) po grebenu Studlgrat (III-IV, AD) in povratek domov. Med tednom sam preventivno rezerviram prostor v...
Continue reading...
Brico je tečajnike, kot vsako leto, konec junija peljal v Švico narediti ledeniško tehniko. Ker se lani dane ekskurzije zaradi izpitov nisem mogel udeležiti (sem pa ledeniško tehniko opravil na Mont Blancu), sem se za pot odločil letos. Z Milošem sva bila edina predstavnika najine generacije, z nami pa je bil še Luka, ki je obiskoval šolo še eno generacijo pred nami. Z Milošem sva imela namen ostati v Švici tudi 3 dni po odhodu ostale ekipe ter osvojiti še kak štiritisočak. No, ta plan se je kasneje izjalovil :). Tako se v sredo zjutraj nabere ekipa – vseh skupaj...
Continue reading...
Tokrat smo se podali kar na najvišji vrh oz. streho Alp – Mont Blanc oz. po naše, Bela gora. Vsa stvar se je začela, ko je odpadel naš izlet v sklopu alpinistične šole na Grossglockner (Veliki Klek), kjer bi zamudniki lahko opravili tečaj ledeniške tehnike. Seveda nam jo je zagodlo vreme. Nato je Miloš izvedel, da Brico gre naslednji teden na Mont Blanc, saj sta ga najela 2 modela, da ju vodi na vrh. Brico je dovolil, da nas nekaj lahko gre zraven in hitro se nas nabere klapa petih pustolovcev za izziv – jaz, Miloš, Simon, Jernej in Jože....
Continue reading...