Presneto, za tale prispevek pa res ni veliko za povedati… Na eno lepo nedeljo sem na hitro dopoldne šel odsmučati Šentanski plaz. Vmes sem srečal našo alpinistično šolo, ki je imela vajo v Lenuhovi grapi, nekaj pa sem jih srečal tudi na poti na vrh Begunjščice. Sicer je blo pa fletno! Galerija slik...
Continue reading...
Jaka me sredi tedna kontaktira, če sem zainteresiran, da se mu pridružim pri turni smuki s Špika. V času, ko se je v dolini že začela pomlad, mi je reči pritrdilni “Ja” sicer kar nekoliko težko, saj prvi pomladanski dnevi kar kličejo po toplem Kamnitniku in hladnem pivu nekje na sončku… Dan poprej (ne boste verjeli, nekje na pivu na sončku) se izletu pridruži še Polona, in v nedeljo ob ne pretirano zgodnji uri (ob 6-h iz Škofje Loke) štartamo proti Kranjski gori. Mislili smo iti že sredi noči, uro in pol prej, pa je Jaka (zelo modro, kot se je kasneje izkazalo) zvečer predlagal, da...
Continue reading...
Po dveh dolgih dnevih ledne vertikale so naša meča in bicepsi že pošteno kričali za timeout, in z Evo in Matevžem smo se smelo odločili za rest day. Moje visokoleteče ideje o ležernem šetanju po Innsbrucku sta kolega kmalu sestrelila z neba, in po kratkem prepričevanju in pakiranju smo se že vozili dolini Lüsens naproti. Plan: turnosmučarski kardio trening. Bolj, ko smo se bližali dolini – oz. bolje rečeno gorskemu kotu – slabša je postajala cesta, in zadnjih nekaj kilometrov smo se po pošteno zasneženi cesti dobesedno pridričali na parkirišče. S strani doline so v nas tiščali megleni oblaki, tako da so prve korake na smučkah spremljali...
Continue reading...
Lepo vremensko napoved za nedeljo sem preživel v isti družbi kot dan poprej – z Jakom sva obadva kar pristaša samote, tako da je bila izbira turnosmučarskega izleta kot na dlani – dolina za Kopico, kakopak! Dan začneva ne pretirano zgodaj na kofetu pri Jaku v Železnikih, nato pa se popeljeva čez Soriško planino v Bohinjsko dolino, ter navzgor proti planini Blato. Na srečo ima Jaka 4×4 pogon, in le nekaj serpentin nama zmanjka, da bi se pripeljala do parkirišča za planino Blato. Smučke na noge, in zagrizeva v breg! Že po gozdu naju sem in tja zmrazi mrzel veter, zgoraj –...
Continue reading...
Matjaž je že nekaj časa govoril, da bi strašansko rad poskusil turno smuko po Smokuškem plazu, najbolj zahodnemu plazu (poleti gre za široko melišče), ki se spušča direktno z vrha Begunjščice navzdol proti izviru Završnice. Za razliko od bolj popularnih sosedov, Centralnega in Šentanskega plazu, ki prav tako omogočata lagoden turnosmučarski spust z grebena Begunjščice, je Smokuški plaz kar malo zapostavljen. Bržkone temu botruje dejstvo, da moraš po “pristanku” pri izviru Završnice zopet narediti nekaj višincev, da prideš nazaj do koče na Zelenici. Vedela sva, da bo snega za smuko dovolj, hkrati pa se je obetal lep vikend, kar je lahko pomenilo samo eno: da bo...
Continue reading...
Trenutne razmere v hribih so kot nalašč za turno smuko, in tudi sam sem se tako pridružil tisti množici ljudi, ki med tednom med vsako delovno pavzo besno klika po raznoraznih skupinah na socialnih omrežjijh in se slini nad nedotaknjenimi krtinami, kuclji, hribi in gorami,ki se šibijo pod težo novozapadlega pršiča. Nekateri moramo za dozo powderja žal počakati na vikend, in Pristovški Storžič ni bil nobena izjema. Predlog za Pristovški Storžič je dal Johny, in z Matjažem mu nisva ugovarjala. Nedotaknjen pršič je, kot že prej omenjeno, v teh časih redka dobrina, in za vikend se človek težko izogne gneči na vseh popularnih turnosmučarskih destinacijah. Samoten vrh...
Continue reading...
Pretekli vikend smo se s Saro in Aleksandrom zabavali v iskanju pršiča na Soriški planini. Taktično smo predvideli, da bo polovica Slovenije šla na Zelenico, druga polovica pa na Pokljuko, in res nismo bili daleč od resnice. Hkrati pa smo se lahko res vrhunsko naspali – Sara namreč trenutno brez avta potrebuje debele 3 ure, da iz Ljubljane preko Kranja pripotuje v Škofjo Loko =). Odločimo se, da naredimo klasični spust s Slatnika, in kot bi vedeli, nas dejansko pričakajo deviške flanke. Na vrhu sicer srečamo še nekaj turnih smukačev, silne gužve pa ni. Z Aleksandrom imava ustrezne smučke za pršič, tako...
Continue reading...
Prejšnji vikend je, po 2 dneh razbijanja ledu, le napočil čas, da stestiram nove turne smučke. Z željo, da se izognem gnečam na Pokljuki in Zelenici, se odločim za planino Laz, saj tam vem, da razen Bricotove klape ne bo nobenega drugega :). Plan je bil udariti en na “izi” dostop do planine, od tam pa slediti razmeram. Na srečo sem imel toliko pameti, da sem štartal zgodaj, saj me poledenela cesta ustavi že 15 minut pred parkiriščem ob vznožju vzpona proti planini Blato. Tako moram celo cesto do Blata opraviti peš, in ko se ob 9. uri zjutraj naslikam na planini Laz,...
Continue reading...
When in Rome, do as Romans do. Tudi mi smo spoznali resničnost tega stavka, ko smo se v sredo zopet v jutranji gužvi drenjali pred vstopom v gondolo za na Aiguille du Midi. Naše plezalske ambicije preteklih dni smo za kratko odložili na čakanje, saj pol metra pršiča dejansko res obljublja samo eno zvrst zimskega udejstvovanja – turne smuke, seveda! Kot preostalih 99% prebivalcev Chamonix-a se tako v vetrovnem, rahlo oblačnem jutru znajdemo na Aiguille du Midiju. Le en dan prej smo bili zgoraj med redkimi obiskovalci (čeprav je bilo vreme lepše), danes pa gorska postojanka poka po šivih. Vodniki...
Continue reading...
Chamonix, evropska (če že ne svetovna) prestolnica alpinizma, ne potrebuje nobenega uvoda. Že samo pogled na vse visoke hribe, ki so tako množično skoncentrirani ob prvaku Alp, Mont Blancu, jemlje sapo. Če človek prebere še zgodbice kakega Twighta in njegovih “sobojevnikov” o psihotičnih lednih trakovih po granitnih štrajfah, pa mu utrip še bolj naraste. Sam sem si Chamonix že nekaj časa želel obiskati v zimskem obdobju, saj so hribi pozimi vedno lepši – samo slutil sem lahko, kaj ta izjava pomeni za Centralne Alpe. Ko je Mare tako prvič omenil idejo o Chamonixu, nisem pretirano odlašal :). Ekipa se je...
Continue reading...