Ang Phu v Debeli Peči

Včeraj smo z Evo (AK Vertikala) in Petrom (AO Jesenice) preživeli pester dan v smeri Ang Phu (VI-, 500m) v Debeli peči. Smer sva z Evo hotela splezati že lansko leto, pa naju je takrat odvrnila zelo mokra stena in sva raje pobegnila v Jesih-Potočnik. No, tokrat je bila stena prizanesljiva z mokroto, in pravzaprav smo ves čas plezali po suhi skali. Razporedili smo tako, da je Eva vodila uvodne raztežaje čez previsni detajl (VI-) in čez slavno zajedo, ki so se nam zdeli nekoliko bolj “frikovski”, jaz pa sem tako dobil ostale raztežaje, ki v zgornjem delu postanejo malenkost bolj naloženi...
Continue reading...

Zasledovanje sanj v Hochalmspitze

Pretekli vikend sva z Maticem opravila pravo sanjsko turo nad čudovito dolino Maltatal. Dolina Maltatal me je privlačila odkar sem neke daljne zime tam prvič plezal po zaledenelih slapovih. Dolina je med slovenci znana predvsem po omenjenih zaledenelih slapovih, bolderjih in pa turni smuki, nekoliko manj pa kot skalno-plezalska destinacija. Ajde, res je, da ne gre za nikakršne josemite, vseeno pa se v dobri uri vožnje od Jesenic (če človek pomisli, to je bližje kot Bovec!) nahaja dežela oz. dolina Visokih Tur, polna granitnih gnajsastih sten in (usihajočih se) ledenikov. Visoko zgoraj nad dolino se dviga najjaći hrib območja, Hochalmspitze (3360m), ki jo...
Continue reading...

Milijarda v Rjavini

Prejšnjo nedeljo sva navkljub nestanovitni vremenski napovedi z Maticem uspela najti suho skalo. Po kratki seansi dogovarjanja in usklajevanja sva se namreč po predlogu Matica odločila za obisk Milijarde (V+/IV-V, 400m) v Rjavini. Smer sem sam imel na seznamu želja že kar nekaj let, vendar moram reči da me je, odkar je v steni leta 2016 ugasnilo življenje, želja nekoliko minila. No, letošnje poletje je predlog Milijarde prišel do mene že dvakrat, tako da sem si rekel, da je morda vseeno čas, da se s smerjo pobliže spoznam. Glede na to, da je tekom noči čez polovico Slovenije šla konkretna...
Continue reading...

Miss Julijcev

Peter mi je po tejle turi rekel, da vedno greva plezati neke lepe smeri. Pismo, ima kar prav… Prejšnjo nedeljo sva se tako dogovorila za dejt s tako zelo opevano Miheličevo lepotico, Miss Julijcev – oz. bolj pravilno, Krobath-Metzger (V/V-, 550m) v Trbiški Krniški Špici. Ker sva vedela, da bo tura dolga in naporna, je bil štart kar zgodaj, in tako sva že nekaj čez 5. uro zjutraj kolesarila po dolini Mrzle vode. Peter je prvič uporabil kolo za krajšanje dostopa, in ob brcanju v breg navsezgodaj zjutraj je iz njegovih ust prihajalo vse kaj drugega kot hvala 🙂 ....
Continue reading...

Spominska smer dr. Tomaža Ažmana – Veliki Draški vrh

Med frikanjem v Čepiću smo se z Evo in Andražem začeli spraševati, kje bi bila naslednji dan dobra hribovska pleža. Po tem, ko obdelamo marsikatero slovensko steno, sam navržem idejo o Spominski smeri Dr. Ažmana v Velikem Draškem Vrhu (VI+/V-VI, 400m), ki pri sogovornikoma pade kar na plodna tla. O smeri smo vsi slišali lepe besede, hkrati pa zadošča nekaterim kriterijem: lepa linija, suha stena in kompaktna skala. Edinole pri kratkem dostopu moramo narediti kompromis… Ker smo vsi nekoliko dopustniško razpoloženi, in ker mene zvečer čaka fešta, štartamo kar pozno (za Krmo) uro, in v ležernem tempu dostopimo do pod...
Continue reading...

Košir-Brelih v NŠG

Letos sem se na ferajnu (AO Kranj) udeležil mentorskega programa, in tako sem “v mentorstvo” dobil dva zagnana tečajnika, Tejo in Matjaža. Prvo skupno turo smo otvorili že pozimi v zasneženih stenah Dolgega Hrbta. Zdaj, po sprostiti epidemoloških ukrepov, pa je počasi dozorel čas, da jima predstavim še lepote, čare in mike slovenske skale 🙂 . Po številnih predlogih, kam naj zarinemo, ju glede na nestabilno vremensko napoved prepričam, da bo najbolj sigurna severna stena Nad Šitom Glave (NŠG) nad Vršičem. Pri izbiri smeri pa se uklonita moji želji, da gremo pogledat v smer Košir-Brelih (IV/III-IV, 200m), ki je sam...
Continue reading...

Smer Čufer-Fon v Novem vrhu

Zaradi relativno nestabilne napovedi sva se z Evo odločila, da greva obiskato relativno malo znano steno Novega vrha nad Baško grapo. Z Evo in Matevžem smo v steni plezali že 3 leta nazaj, in vsem je ostala v dobrem spominu: taka izredno strma, kompaktna in dobro razčlenjena stena, katere glavna značilnost so odlične zajede in pokline. Vožnja preko vseh ovinkov Baške grape se kar vleče, in 1 uro potrebujeva, da se pripeljeva iz Železnikov pa do konca gozdne ceste nad vasjo Rut. Vas Rut je idilična oazica nad strmo, temačno Baško grapo, ki ima že pridih primorske. Dostop do pod...
Continue reading...

Krompirjeva Paklenica

V obdobju, ki je bil prežet s službenimi obveznostmi, selitvijo v prestolnico in intenzivnim obeleževanjem starostnih “zmag”, se imam toplo za zahvaliti Evi in Teji, da sta me dobesedno “zvlekli” v Paklenico. Rekel sem si, da nima veze, koliko je človek uplezan, Paklenica bo pa sigurno super. In res je bilo tako! V sredo po službi oddirkamo na jug, kjer si postavimo šotor v (bojda slavnem) Aniča kuk kempu, kjer je že nastanjeno lepo število plezalcev. Prvi dan se odločimo za naskok Diagonalke (6a+, 200m) v Debelem kuku. Nimamo občutka, da bi vstali pretirano zgodaj, saj se v kanjonu znajdemo...
Continue reading...

Kaminska smer v Debelem vrhu

V zadnjem tednu avgusta sem se navkljub nestanovitni vremenski sliki, ki je obetala vsakodnevne padavine, odločil za oddih v Bohinju, deželi “kjer ima dež mlade”. Izkazalo se je, da je tudi tod dežja ravno toliko kot drugje po Gorenjskem – občasno kakšen naliv v popoldanskem/večernem času, sicer pa lepo, sončno do pretežno oblačno vreme. V sredo se s Saro – ki te dni služi kruh v Bohinju, in je ta dan prosta – dogovoriva za skupinsko preživljanje aktivnega prostega časa. Vremenska napoved je relativno optimistična, tako da kar takoj predlagam, če greva splezat Kaminsko smer (IV+/III-IV, 200m) v Debelem vrhu....
Continue reading...

Trikot v Dolgem hrbtu

S Petrom (AO Jesenice) se zadnje čase kar pogosto naveževa na vrv. V nedeljo sva se tako usmerila v še en skupen plezalski cilj, Trikot v Dolgem hrbtu (VI (A1)/V, IV, 500m). Ker sva že v delavskih letih, se odločiva za “semi-penzionerski-alpine-start” ob 5. iz Kranja, kar ima za posledico, da začneva plezati šele nekje okrog 9. ure zjutraj. Med dostopom doživiva pravo adrenalinsko budnico: meni uspe ob obvozu snežišča sprožiti dva gromozanska skalna bloka, s katerima se zapeljem meter nižje, preden se nekako zagozdita med snegom in steno; Peter samo zaprepadeno gleda, zakaj nimam zlomljene noge, sam pa se...
Continue reading...