Zanimivo, kako človek na nekatere plezalske smeri popolnoma pozabi, potem pa se ponovno manifestirajo… V torek, ko sva s Petrom švigala čez Dolgo Nemško smer v Triglavu, se mi je nekako v glavo prikradel spomin na smer Peters-Deye (550m , V+ (VII/A0) ) v Turnu Gamsove matere v Zahodnih Julijcih. Petru sem tekom dneva (popoldneva?) ne najbolj samozavestno omenil, da je baje nad kočo Pellarini ena izredno lepa smer. Letos sem se po dveh malo bolj sušnih letih počutil bolj uplezanega, sploh, ko sva tako brez problema opravila s Triglavsko severno steno, tako da sem očitno pomislil na to opevano...
Continue reading...

Včeraj sem končno prišel do priložnosti, da začnem s skalno plezarijo za tekoče leto. No, sej v resnici sva bila s Petrom že mesec dni nazaj na Zeleniških špicah, ampak tisto je bolj poplezavanje kot resno plezanje, tako da recimo, da ne šteje tako zelo 🙂 . Tudi tokrat je bil moj partner-in-crime Peter. Za cilj sva si izbrala eno izmed super-klasik Debele Peči, Sekločevo smer (V+/IV+). Moram reči, da ko sem pred izletom brskal po Miheličevih Slovenskih stenah, da mi je bilo še kar težko najti kakšno znano in popularno smer V. težavnostne stopnje, ki je še nisem preplezal,...
Continue reading...

Včeraj smo z Evo (AK Vertikala) in Petrom (AO Jesenice) preživeli pester dan v smeri Ang Phu (VI-, 500m) v Debeli peči. Smer sva z Evo hotela splezati že lansko leto, pa naju je takrat odvrnila zelo mokra stena in sva raje pobegnila v Jesih-Potočnik. No, tokrat je bila stena prizanesljiva z mokroto, in pravzaprav smo ves čas plezali po suhi skali. Razporedili smo tako, da je Eva vodila uvodne raztežaje čez previsni detajl (VI-) in čez slavno zajedo, ki so se nam zdeli nekoliko bolj “frikovski”, jaz pa sem tako dobil ostale raztežaje, ki v zgornjem delu postanejo malenkost bolj naloženi...
Continue reading...

Prejšnjo nedeljo sva navkljub nestanovitni vremenski napovedi z Maticem uspela najti suho skalo. Po kratki seansi dogovarjanja in usklajevanja sva se namreč po predlogu Matica odločila za obisk Milijarde (V+/IV-V, 400m) v Rjavini. Smer sem sam imel na seznamu želja že kar nekaj let, vendar moram reči da me je, odkar je v steni leta 2016 ugasnilo življenje, želja nekoliko minila. No, letošnje poletje je predlog Milijarde prišel do mene že dvakrat, tako da sem si rekel, da je morda vseeno čas, da se s smerjo pobliže spoznam. Glede na to, da je tekom noči čez polovico Slovenije šla konkretna...
Continue reading...

Peter mi je po tejle turi rekel, da vedno greva plezati neke lepe smeri. Pismo, ima kar prav… Prejšnjo nedeljo sva se tako dogovorila za dejt s tako zelo opevano Miheličevo lepotico, Miss Julijcev – oz. bolj pravilno, Krobath-Metzger (V/V-, 550m) v Trbiški Krniški Špici. Ker sva vedela, da bo tura dolga in naporna, je bil štart kar zgodaj, in tako sva že nekaj čez 5. uro zjutraj kolesarila po dolini Mrzle vode. Peter je prvič uporabil kolo za krajšanje dostopa, in ob brcanju v breg navsezgodaj zjutraj je iz njegovih ust prihajalo vse kaj drugega kot hvala 🙂 ....
Continue reading...

Med frikanjem v Čepiću smo se z Evo in Andražem začeli spraševati, kje bi bila naslednji dan dobra hribovska pleža. Po tem, ko obdelamo marsikatero slovensko steno, sam navržem idejo o Spominski smeri Dr. Ažmana v Velikem Draškem Vrhu (VI+/V-VI, 400m), ki pri sogovornikoma pade kar na plodna tla. O smeri smo vsi slišali lepe besede, hkrati pa zadošča nekaterim kriterijem: lepa linija, suha stena in kompaktna skala. Edinole pri kratkem dostopu moramo narediti kompromis… Ker smo vsi nekoliko dopustniško razpoloženi, in ker mene zvečer čaka fešta, štartamo kar pozno (za Krmo) uro, in v ležernem tempu dostopimo do pod...
Continue reading...

Letos sem se na ferajnu (AO Kranj) udeležil mentorskega programa, in tako sem “v mentorstvo” dobil dva zagnana tečajnika, Tejo in Matjaža. Prvo skupno turo smo otvorili že pozimi v zasneženih stenah Dolgega Hrbta. Zdaj, po sprostiti epidemoloških ukrepov, pa je počasi dozorel čas, da jima predstavim še lepote, čare in mike slovenske skale 🙂 . Po številnih predlogih, kam naj zarinemo, ju glede na nestabilno vremensko napoved prepričam, da bo najbolj sigurna severna stena Nad Šitom Glave (NŠG) nad Vršičem. Pri izbiri smeri pa se uklonita moji želji, da gremo pogledat v smer Košir-Brelih (IV/III-IV, 200m), ki je sam...
Continue reading...

Zaradi relativno nestabilne napovedi sva se z Evo odločila, da greva obiskato relativno malo znano steno Novega vrha nad Baško grapo. Z Evo in Matevžem smo v steni plezali že 3 leta nazaj, in vsem je ostala v dobrem spominu: taka izredno strma, kompaktna in dobro razčlenjena stena, katere glavna značilnost so odlične zajede in pokline. Vožnja preko vseh ovinkov Baške grape se kar vleče, in 1 uro potrebujeva, da se pripeljeva iz Železnikov pa do konca gozdne ceste nad vasjo Rut. Vas Rut je idilična oazica nad strmo, temačno Baško grapo, ki ima že pridih primorske. Dostop do pod...
Continue reading...