Že odkar sem pred leti plezal Herletovo smer v Ojstrici, sem nekje med listanjem po Miheliču naletel še na opis Desne smeri (V+/V, IV, 555m), ki mi je takoj vzbudil zanimanje. Ko sem še od nekaj plezalskih kolegov slišal hvaljenje te smeri, pa je bilo jasno, da bo moj naslednji obisk te – za nas gorenjce nekoliko odročne stene – najverjetneje vključil plezanje te smeri. 8 let kasneje (kako čas beži!) se mi je le ponudila priložnost. AO Kranj je namreč v letošjem letu, zaradi obnovitenih del na Ledinah, tradicionalni plezalni tabor Nejca Zaplotnika organiziral na Klemenči jami. Z Maticem...
Continue reading...

V soboto sva z Maticem opravila čudovito, celodnevno potepanje po severni steni Triglava. Že nekaj časa sva se pogovarjala, da bi opravila “kondicijsko” grande course, kot Tine opisuje omenjeno kombinacijo v svoji knjigi Slovenske stene. Obadva sva plezala že obe smeri, tako da je bil čas zrel za poizkus – sam sem plezal omenjeno kombinacijo že 11 let nazaj, vendar sva takrat z Janezom na rob stene priplezala tako utrujena, da nihče ni razmišljal še o vrhu Triglava. Z Maticem sva stavila na izkušnje in boljše poznavanje stene, in na koncu se je vse izšlo tako, kot se mora –...
Continue reading...

Na lepo, toplo nedeljo sva se z Maticem odpravila na otvoritev skalne sezone v “alpski plezalni vrtec” selških/idrijskih/cerkljanskih/primorskih plezalcev, Novi vrh nad Baško grapo. Matic je izrazil željo, da spozna to primorsko lepotico od sten, mene pa ni bilo treba veliko prepričevati. Pa sva šla! (no, v resnici sem jaz malo scagal, saj sem originalno planiral, da bi šla v Rušico, pa sem se ustrašil snega nad/pod steno) Vedno, ko sem v teh koncih, sem očaran nad Baško grapo in njeno okolico. Čeprav je v ozki dolini utesnjeno in celo nekoliko klavstrofobično, bližina stare avstro-ogrske železnice daje okolišu nek zgodovinski...
Continue reading...

Zanimivo, kako človek na nekatere plezalske smeri popolnoma pozabi, potem pa se ponovno manifestirajo… V torek, ko sva s Petrom švigala čez Dolgo Nemško smer v Triglavu, se mi je nekako v glavo prikradel spomin na smer Peters-Deye (550m , V+ (VII/A0) ) v Turnu Gamsove matere v Zahodnih Julijcih. Petru sem tekom dneva (popoldneva?) ne najbolj samozavestno omenil, da je baje nad kočo Pellarini ena izredno lepa smer. Letos sem se po dveh malo bolj sušnih letih počutil bolj uplezanega, sploh, ko sva tako brez problema opravila s Triglavsko severno steno, tako da sem očitno pomislil na to opevano...
Continue reading...

Včeraj sem končno prišel do priložnosti, da začnem s skalno plezarijo za tekoče leto. No, sej v resnici sva bila s Petrom že mesec dni nazaj na Zeleniških špicah, ampak tisto je bolj poplezavanje kot resno plezanje, tako da recimo, da ne šteje tako zelo 🙂 . Tudi tokrat je bil moj partner-in-crime Peter. Za cilj sva si izbrala eno izmed super-klasik Debele Peči, Sekločevo smer (V+/IV+). Moram reči, da ko sem pred izletom brskal po Miheličevih Slovenskih stenah, da mi je bilo še kar težko najti kakšno znano in popularno smer V. težavnostne stopnje, ki je še nisem preplezal,...
Continue reading...

Včeraj smo z Evo (AK Vertikala) in Petrom (AO Jesenice) preživeli pester dan v smeri Ang Phu (VI-, 500m) v Debeli peči. Smer sva z Evo hotela splezati že lansko leto, pa naju je takrat odvrnila zelo mokra stena in sva raje pobegnila v Jesih-Potočnik. No, tokrat je bila stena prizanesljiva z mokroto, in pravzaprav smo ves čas plezali po suhi skali. Razporedili smo tako, da je Eva vodila uvodne raztežaje čez previsni detajl (VI-) in čez slavno zajedo, ki so se nam zdeli nekoliko bolj “frikovski”, jaz pa sem tako dobil ostale raztežaje, ki v zgornjem delu postanejo malenkost bolj naloženi...
Continue reading...

Prejšnjo nedeljo sva navkljub nestanovitni vremenski napovedi z Maticem uspela najti suho skalo. Po kratki seansi dogovarjanja in usklajevanja sva se namreč po predlogu Matica odločila za obisk Milijarde (V+/IV-V, 400m) v Rjavini. Smer sem sam imel na seznamu želja že kar nekaj let, vendar moram reči da me je, odkar je v steni leta 2016 ugasnilo življenje, želja nekoliko minila. No, letošnje poletje je predlog Milijarde prišel do mene že dvakrat, tako da sem si rekel, da je morda vseeno čas, da se s smerjo pobliže spoznam. Glede na to, da je tekom noči čez polovico Slovenije šla konkretna...
Continue reading...

Peter mi je po tejle turi rekel, da vedno greva plezati neke lepe smeri. Pismo, ima kar prav… Prejšnjo nedeljo sva se tako dogovorila za dejt s tako zelo opevano Miheličevo lepotico, Miss Julijcev – oz. bolj pravilno, Krobath-Metzger (V/V-, 550m) v Trbiški Krniški Špici. Ker sva vedela, da bo tura dolga in naporna, je bil štart kar zgodaj, in tako sva že nekaj čez 5. uro zjutraj kolesarila po dolini Mrzle vode. Peter je prvič uporabil kolo za krajšanje dostopa, in ob brcanju v breg navsezgodaj zjutraj je iz njegovih ust prihajalo vse kaj drugega kot hvala 🙂 ....
Continue reading...