Krompirjeva Paklenica

V obdobju, ki je bil prežet s službenimi obveznostmi, selitvijo v prestolnico in intenzivnim obeleževanjem starostnih “zmag”, se imam toplo za zahvaliti Evi in Teji, da sta me dobesedno “zvlekli” v Paklenico. Rekel sem si, da nima veze, koliko je človek uplezan, Paklenica bo pa sigurno super. In res je bilo tako! V sredo po službi oddirkamo na jug, kjer si postavimo šotor v (bojda slavnem) Aniča kuk kempu, kjer je že nastanjeno lepo število plezalcev. Prvi dan se odločimo za naskok Diagonalke (6a+, 200m) v Debelem kuku. Nimamo občutka, da bi vstali pretirano zgodaj, saj se v kanjonu znajdemo...
Continue reading...

Kaminska smer v Debelem vrhu

V zadnjem tednu avgusta sem se navkljub nestanovitni vremenski sliki, ki je obetala vsakodnevne padavine, odločil za oddih v Bohinju, deželi “kjer ima dež mlade”. Izkazalo se je, da je tudi tod dežja ravno toliko kot drugje po Gorenjskem – občasno kakšen naliv v popoldanskem/večernem času, sicer pa lepo, sončno do pretežno oblačno vreme. V sredo se s Saro – ki te dni služi kruh v Bohinju, in je ta dan prosta – dogovoriva za skupinsko preživljanje aktivnega prostega časa. Vremenska napoved je relativno optimistična, tako da kar takoj predlagam, če greva splezat Kaminsko smer (IV+/III-IV, 200m) v Debelem vrhu....
Continue reading...

Trikot v Dolgem hrbtu

S Petrom (AO Jesenice) se zadnje čase kar pogosto naveževa na vrv. V nedeljo sva se tako usmerila v še en skupen plezalski cilj, Trikot v Dolgem hrbtu (VI (A1)/V, IV, 500m). Ker sva že v delavskih letih, se odločiva za “semi-penzionerski-alpine-start” ob 5. iz Kranja, kar ima za posledico, da začneva plezati šele nekje okrog 9. ure zjutraj. Med dostopom doživiva pravo adrenalinsko budnico: meni uspe ob obvozu snežišča sprožiti dva gromozanska skalna bloka, s katerima se zapeljem meter nižje, preden se nekako zagozdita med snegom in steno; Peter samo zaprepadeno gleda, zakaj nimam zlomljene noge, sam pa se...
Continue reading...

Vodnjak Želja v NŠG

Po neverjetno soparnem in vročem tednu nas je za vikend končno pričakala vesela novica – prehod hladnejše fronte, in ohladitev! No, ta vesela ima za nas plezalce vseeno lepotno napakico – da ne bomo mogli iti plezat v hribe 🙁 . Na srečo se vremenska napoved v petek popravi v dovoljšnji meri, da se z Maticem odločiva, da bo v soboto še dovolj sončnega vremena za kakšno krajšo smer. Seveda se odločiva za “kraljico krajših smeri”, severno steno Nad Šitom Glave (2087m) nad Vršičem. Kratek, enostaven dostop, še bolj udoben sestop, ter 250-300m dolge smeri so tiste ključne karakteristike, ki...
Continue reading...

Severovzhodni raz Jalovca

Po intenzivni seji debatnega krožka s Petrom, v katero smer zaviti za vikend, se nazadnje skristalizira ideja o Severovzhodnem/Comicijevem razu Jalovca (V+,A1/IV+ (PP VI+)). Pozno zvečer udeležbo potrdi še Eva, in čez nekaj sladkih uric spanca že dirkamo po zgornjesavski dolini proti Tamarju. Pristopni marš do pod stene opravimo v nekaj več kot dveh urah. Še dobro, da med vsemi prevlada jutranja zalimanost, saj meliščem pod Jalovškim ozebnikom in Kotovim sedlom v resnici ni in ni konca. Navkljub alpine start-u ob 5 uri iz Jesenic (no ja, bolj smo stari, manj nam diši zgodnje vstajanje) je pred nami že kar...
Continue reading...

Jesih-Potočnik v Debeli Peči

Po precejšnjem dogovarjanju in odpovedanemu terminu pretekli vikend se nama je z Evo na relativno stabilno soboto le uspelo ujeti za plezanje v naših hribih. Vsak plezalec ima nekje shranjen seznam smeri, ki bi jih rad še preplezal, in ta dan je naneslo, da je skupni imenovalec bila smer z eksotičnim imenom Ang Phu (VI-, 500m) v Debeli Peči. Zaradi muhastega vremena v letošnjem poletju štartava kar zarana, in ob 6. zjutraj že grizeva v breg po strmi lovski stezi nad Kovinarsko kočo, ki človeka pripelje pod severno steno Debele Peči. Ozračje je neverjetno soparno – kot da bi bila...
Continue reading...

Plezanje poči v Cadarese

V Evropske centralne Alpe se iz juga, iz slikovitih italijanskih sredogorij, zažira več širokih ledeniških dolin. Verjetno najbolj znana izmed njih je Aosta, ki se zaključi direktno pod najvišjim vrhom Alp, Mont Blancom. Izredno lepe pa so tudi ostale alpske doline v Italiji – in ena izmed takih je dolina Val d’Ossola, ki se skoraj naravnost severno od Milana zažira v osrednji greben Alp. Šoferjem bo dolina bržkone najbolj poznana po cestnem prelazu Simplon, ki omogoča najkrajši prehod iz Milana do osrednje Švice; med plezalci pa dolina in okoliš slovita po številnih krajših in daljših granitnih stenah, kjer se nahaja...
Continue reading...

Geršak-Grčar v Vežici

Če bi vprašali naključnega planinca, kje se nahaja Vežica, bi najverjetneje skomignil z rameni; morda bi izustil kakšno krepko o “odročnih martuljših koncih”, ali kaj podobnega. Le dobri poznavalci Kamniških Alp bi vam znali povedati, da se hrib po imenu Vežica nahaja nekje v grebenu med sedlom Presedljaj in Korošico in je najbližji sosed Konja. Če pa bi po drugi strani vprašali kateregakoli alpija, bi vam le-ta takoj na glas izustil čarobno besedo “GG”! Ja, smer Geršak-Grčar (V+/390m) v severozahodni steni Vežice (1965m) je med plezalci tako ponarodela smer, da ima kar svojo krajšavo. Smer je bila vedno na mojem...
Continue reading...

Kratka Nemška smer v Triglavski Severni Steni

Že odkar sem prvič plezal Slovensko smer v Triglavski severni steni daljnega leta 2012, sem se spraševal, kakšen je ta kotiček naših gora pozimi. No, minilo je skoraj 7 let, da sem končno našel somišljenika, ki mu praskanje po skali z derezami in zatikanje cepinov za naše čudovite apnenčaste bloke ni predstavljalo večjega problema. V začetku leta 2019 se je vse odlično poklopilo: Matic je imel čas, “dobrih” razmer v hribih ni bilo, zaledeneli slapovi so bili narejeni zgolj butično, za najbolj močne plezalce, tako da sva imela na izbiro zgolj dvoje: turnosmučarski izlet v Avstriji (kjer bi užival samo...
Continue reading...

Greben na Možeh

Na lep jesenski dan smo se z Matjažem, Evo in Anjo odločili za obisk grebena na Možeh. Idejo za izlet je dal Matjaž, ki si je grebenček že nekaj časa želel obiskati. Greben na Možeh se začne na Trianglu, nad kočo na Zelenici, in ko prispemo na sedlo na Trianglu, hitro ujamemo gamsjo stezico levo med borovci, ki nas pripelje na razgleden greben. Škoda le, da vsenaokrog vihra močan veter, ter da se sem in tja z veliko hitrostjo podijo oblaki. Medtem, ko je v Avstriji precej lepo, je v Sloveniji vse zabasano z oblačnostjo. Nam nekoliko nagaja predvsem močan...
Continue reading...