Balkan climbing trip: Prilep (3)

Kar naenkrat je bil pred menoj zadnji dan v Prilepu. Z ekipo smo seveda imeli plan dan preživeti tako, kot vse ostale dneve – z načrtnim uničevanjem zadnjih plasti blazinic na prstih na ostrih granitnih bolderjih. Odločimo se za obisk sektorja Dabnica, in makadamska cesta do tja vodi skozi pravi pravcati gipsy town. Del Prilepa je namreč poseljen s precej številčno zasedbo ciganov, in v tem delu mesta smo kar nekoliko šokirani, ko vidimo, kaj vse se dogaja okrog nas – otroci (in psi!) se igrajo na sredi prašne ulice; ciganke pomivajo cuinje kar v umazanem potoku, ki teče ob cesti; in še najbolj zanimiv prizor – sem in tja...
Continue reading...

Balkan climbing trip: Prilep (2)

Praktično vsi plezalci, s katerimi sem govoril o Prilepu pred samim izletom, so mi zagotavljali, da si moraš po dveh dneh plezanja v granitu vzeti pavzo, saj ti zmanjka blazinic. No, sam sem se hitro odločil, da bom plezal kar 3 dni zapored. Da razložim: moj izlet v Prilep je bil relativno kratek, saj sem po 3 dneh v Prilepu imel let preko Skopja nazaj domov v Ljubljano. Ostali soplezalci so kanili v Prilepu ostati še 3-4 dni, mene pa je žal doma čakala gora dela. No, v veliko tolažbo mi je bilo dejstvo, da tudi ostali udeleženci niso čutili nobene...
Continue reading...

Balkan climbing trip: Prilep (1)

Po dveh dneh plezanja v Nišu je le napočil čas, da obiščemo glavni cilj naše spomladanske odprave: meko bolderiranja na Balkanu (nekateri pravijo, da celotne vzhodne Evrope!), mesto Prilep. Ob relativno zgodnjem štartu (se mi zdi) se tako napokamo v naš natrpan kombi, in čez kako uro že veselo drdramo po srbski avtocesti Makedoniji naproti! Po čakanju na prehod čez mejo se človek praktično takoj znajde na obvoznici glavnega mesta Makedonije, Skopja. Postanek za sladoled je vse, kar vidimo od tega dela Makedonije, nato pa nas vožnja vodi do mesta Prilep, ki se nahaja dobro uro in pol vožnje iz prestolnice. Prilep je...
Continue reading...

Križna Gora Bloc

Tik pred zdajci, v zadnjih dneh, preden je zima pokazala svoje zobe, nama je z Matjažem uspelo splezati nekaj (3) linij na velikem skalnem bloku na Križni Gori. “Bolder” sem povsem naključno našel prejšnje leto med pohajkovanjem po grebenski poti na Križno Goro, in že takrat se mi je zdelo, da ima stvar potencial. Ob prvem obisku bolderja – solo – sem precejšenj del skale očistil zemlje in plevela, neke blazne motivacije, da stvar zaključim, pa ni bilo. Ob drugem obisku v visokem poletju sva z Matjažem dobesedno umirala – v lastnem potu, ter v pikih neštetih komarjev, ki jim je bolder...
Continue reading...

Narodni park Arthur’s Pass

Po obisku narodnega parka Mt. Cook se je vreme nekoliko poslabšalo, tako da sem 2 dni preždel v majhnem podeželskem mestecu Geraldine. Nato pa se je vreme zopet izboljšalo, in napotil sem se proti zadnji “kljukici”, ki sem jo kanil obiskati: narodnemu parku Arthur’s pass. Arthur’s pass je naravni prehod čez osrednji greben južnih novozelandskih alp in povezuje vzhodno in zahodno obalo. Sam nimam namena prečkati celotnega prelaza, vendar pa se zapeljati v njegovo osrčje in tam preživeti še nekaj dni v gorski kulisi. Prelaz je sicer lociran na skromni višini cca. 800m nadmorske višine, cesta pa večji del poti...
Continue reading...

Bolderiranje v Trenti

Za vikend je imel Jure zaključno “rundo” letošnje šole nadaljevanega tečaja športnega plezanja. Za destinacijo je bila določena Trenta. Navkljub ne najboljši vremenski napovedi sva tako z Maretom optimistično zasnovala mojstrski plan: v soboto zategovat bolderje, v nedeljo pa furat bajk v Kranjsko Goro. Ja živjo adijo! V soboto se ob res penzionerski uri prikaževa v kempu Triglav, kjer naju že čaka del skupine. Po nekaj “teženja” in prvem peru se počasi odpravimo proti bolderjem, kjer obnemimo nad parkiriščem – zavedali smo se, da bojo kraj obiskali člani PK Stena, nismo pa si predstavljali, da jih bo toliko! No, kmalu...
Continue reading...