Kavkin slap v Stenarju

V obdobju “razmer stoletja” (s čimer se sam sicer ne strinjam – mislim, da so razmere res dobre, da pa so bile kdaj, tudi v zadnjih 13 letih, odkar se ukvarjam z alpinizmom, še boljše) sem seveda tudi sam vestno prebiral alpinistične novice, cedil slino ob Instagram objavah, ter kuhal nezanemarljivo bero foušije do glavnih akterjev alpinistične scene, ki so – vsaj na videz – razmere na polno izkoriščali iz tedna v teden. Vreme je prav tako sodelovalo, saj je ohranjalo dolgoročno stabilnost, in tudi sam sem klonil pod pritiskom – v petek vzamem dopust! Čakala me je le še...
Continue reading...

Zimska ponovitev Belačevega stebra v Kalški gori

V nedeljo smo si s Maticem in Petrom (AO Jesenice) zaželeli potipati zimo, ki je začela v dolini z nižjimi temperaturami trkati na naša vrata. Čeprav nam je bilo jasno, da nekih hudih zimskih razmer v gorah najbrž ni (tudi snega je malo), smo se nazadnje odločili, da gremo do Kokrškega sedla, nato pa v krajši steni Kalške gore izberemo primeren cilj. Malo smo potiho upali, da bi lahko opravili ponovitev kakšne zimske smeri iz ostenja, na primer smer Humar-Škarja. No, ko smo prispeli do Cojzove koče, je bilo jasno, da nima smisla iskati smeri, ki potekajo po grapah, plaznicah...
Continue reading...

Zimski Avrikelj v Ratitovcu

Danes sem imel pa en tak super plezalni dan, ki si kar malo zasluži nekoliko daljšo izpoved oz. pripoved! Obljubim, da pridem nekje spodaj v doglednem času do razmer in fotografij, ki verjetno zanimajo bralca v 21. stoletju. Mislim, da pred nikomer ne skrivam, da sem škotofil. Všeč mi je škotska pokrajina, zgodovina, glasba, pivo – za vraga, še njihov znameniti haggis mi je bil všeč ko sem končno zbral pogum in ga poizkusil! V ta paket – ki bržkone vsebuje cel kup romantičnih projekcij naroda, ki se je v resnici tako kot Slovenci, skozi celotno zgodovino trdo boril za...
Continue reading...

Zaledenela Mlinarica

Z Maticem sva se preteklo nedeljo dogovorila za ležerno zimsko turo. Obadva sva v teh dneh ravno dovolj jamrasta kok nisva v formi, pa kok rabiva uizi nedeljsko popoldne, da sva si za cilj izbrala Grapo črnega petka v Mlinarici (WI4 / sneg, 250m), ki je letos še kar popularna. Po ne prezgodnjem štartu iz Škofje Loke in vožnji čez dobro splužen Vršič se znajdeva sama na parkirišču. Mlinarica nama ponudi tiho, samotno dolino, pravo zimsko idilo (naletava namreč sneg), prvovrsten dostop (cca. 30-45 minut hoje do smeri…) in pa obilo smeri in ledno-snežnih trakov, ki se spuščajo čez strme...
Continue reading...

Grapa med Travnikom in Šitami

Dobre tri tedne nazaj me je kontaktiral Andraž, ki je omenjal, da je izvedel za dobre razmere v Grapi med Travnikom in Šitami. Tudi sam sem preko insta-alpinizma (beri: spontano prečesavanje Instagrama in njegovih zgodbic) sklepal, da je smer narejena. Minilo je še nekaj usklajevanja (jaz sem imel čas šele proti koncu tedna in ne prej), preden se z Andražem uspeva dogovoriti za četrtek. Grapo med Travnikom in Šitami (IV+/4, M, 550m) sem imel na seznamu želja že odkar se ukvarjam z alpinizmom. Spominjam se, da je ravno prvega leta, ko sem šel v alpinistično šolo (2011), bila smer dobro...
Continue reading...

Orodjarjenje v Ratitovcu

Ne vem, kje točno tiči vzrok, toda z Maticom imava kar pestro zgodovino plezanja v meglenih, sneženih, deževnih in ne-optimalnih razmerah. Današnji izlet na Ratitovec je bržkone zopet potrdil to pravilo. Kaj pa vem, morda je pa razlog v tem, da v slabih razmerah turo vselej doživljaš bolj intenzivno in doživeto… Preden nadaljujem s pisanjem, moram nujno kar takoj povedati eno stvar – in sicer to, da je Ratitovec po mojem mnenju res en erste klase poligon za zimsko plezanje. Vsako zimo je nekaj dni, ko so lavinske razmere prenevarne za obisk visokogorja, ko je napovedano sneženje in megla in...
Continue reading...

Košir-Brelih v NŠG

Vikend pred božičnimi prazniki sva z Maticem šla pogledati, če je v naših gorah kaj plezalskih razmer. Glede na dano situacijo sicer nisva bila pretirano optimistična, tako da je bila že izbira cilja kar problematična. Dan pred odhodom do Matica pricurlja informacija, da je Vršič splužen, in odločitev je hitro konvergirala proti severni steni Nad Šitom Glava. Udoben dostop in ne predolge smeri so namreč kar dobra popotnica za manjko razmer, kratek zimski dan in izogibanje policijski uri… Na Vršiču se znajdeva nekaj čez 7. uro zjutraj. Vse je v oblaku, naokrog divja mrzel veter, na parkirišču pa je samo...
Continue reading...

Severozahodni greben Begunjščice

Prejšnji vikend sva se z Evo odločila, da greva otvoriti zimsko sezono. Zaradi tako zgodaj zapadlega snega in še toplo podlago nama je bilo jasno, da nekih pretiranih razmer verjetno pač ne bo, tako da sva se odločila za “nezahtevno” turo: Severozahodni raz/greben Begunjščice (III). Kresal je namreč v svojem vodničku napisal, da na omenjenem grebenu “večjih težav” ne bi smelo biti. Z dostopom začneva na relativno praznem parkirišču na Ljubelju. Meni je vse skupaj kar malo šokantno, saj imam Zelenico vedno v spominu kot najbolj oblegano izhodišče za zimske avanture na Gorenjskem. Majhni obiskanosti sigurno botruje nekoliko oblačna napoved,...
Continue reading...

Bogovska grapa

Z Jakom se že celo zimo trudiva ujeti za kakšno skupno uživanje sneženih užitkov v hribih. Sredi februarja, po že dokaj aktivni zimski sezoni, se nama je končno uspelo dogovoriti za termin. Odločiva se za kar precejšnjo klasiko letošnje zime, Bogovsko grapo (90°/70° IV-, sneg do 50°) v Šplevti nad Zadnjico. Gre se za ne preveč težavno grapo, ki pa se je vseeno veseliva, saj smo gorenjci v primorskih koncih toliko redko, da je vsak obisk v tiste kraje posebno doživetje. Kar neverjetno, toda obadva sva prvič v življenju v Zadnjici (kar pove vse o tem, kako malo se gorenjci...
Continue reading...

Sezona obračanja

Letošnja zima je postregla z dobršnjo mero instant alpinizma. Vedelo se je, da so dobre razmere v Logarski dolini, na Jezerskem in na Kaninu. Druge kotičke naših gora – predvsem Julijcev – pa je povohalo precej manjše število alpinistov. Razlogi za tako stanje so seveda jasni – zakaj bi rinil v neznano, če veš, da so praktično vse smeri na omenjenih področjih zafrajhane s prvovrstnim snegom… Edini problem, ki ga imam sam pri sebi je dejstvo, da v hribih skoraj vedno iščem samoto in mir – odkar sem se preobrazil v vikend bojevnika, pa je to postalo še bolj pomemben...
Continue reading...