Z Maticem sva prejšnji teden iskala razmere nad Vršičem. Že odkar sem nekoč naletel na utrinek o zimski ponovitvi Deržaj-Šlibar od Polija in Boštjana, sem imel to smer “zamerkano” za zimski vzpon. Množične objave in fotografije smučarjev z Mojstrovk proti Prisojniku v teh dneh so dale slutiti, da bi znale biti v steni dobre razmere, in tako sva šla pogledat. Po udobnem dostopu – težko najdeš boljšega v naših hribih – si že na snežiščih pod steno natikava dereze, saj je sneg trd kot beton. Sam se oziram proti skalnemu (kopnemu) vstopu v smer Deržaj-Šlibar, Matic pa pravi, če bi...
Continue reading...

Z Maticem sva bila v soboto dogovorjena za hribovsko turo. Prva večja letošnja pošiljka snega je povzročila, da sva kar nekaj časa tuhtala, v katero smer bi usmerila najine poglede. Še dobro, da nama je prijatelj omenil, da je napovedan močan severnik, sicer bi najbrž izbrala kak severni greben, izpostavljen orkanskemu vetru. Izkušena alpinista pa taka! No, z izjemo vetra je vremenska napoved obetala lep in mrzel dan. Po kar nekaj usklajevanja sva sva se nazadnje odločila za vzhodno steno Kalškega grebena. Dolg dostop, vzhodna orientacija stene (ki naj bi obetala “varnost” pred vetrom), smeri lažjih težav, in pa kakršnokoli...
Continue reading...

Z Maticem in Katarino smo se dogovorili za skupno zimsko pležo. Toplejše temperature in nestabilno vreme zadnjih dni nam je povzročalo kar malo preglavic, kam bi lahko šli pogledat za dobrimi razmerami. Matic je od nekod potegnil idejo o smeri Modec-Režek v Turski gori (III+/3, 220m), ki je hitro padla na plodna tla. Logarska je pač, priznajmo si, par excellence zimska plezalska destinacija, in Matičeva modrost se je nazadnje izkazala za zadetek v polno. Po večerni vožnji se znajdemo na parkirišču pod Okrešljem, in s težkimi nahrbtniki kmalu zagrizemo navkreber. V gozdičku, v bližini nove koče na Okrešlju (ki je...
Continue reading...

V obdobju “razmer stoletja” (s čimer se sam sicer ne strinjam – mislim, da so razmere res dobre, da pa so bile kdaj, tudi v zadnjih 13 letih, odkar se ukvarjam z alpinizmom, še boljše) sem seveda tudi sam vestno prebiral alpinistične novice, cedil slino ob Instagram objavah, ter kuhal nezanemarljivo bero foušije do glavnih akterjev alpinistične scene, ki so – vsaj na videz – razmere na polno izkoriščali iz tedna v teden. Vreme je prav tako sodelovalo, saj je ohranjalo dolgoročno stabilnost, in tudi sam sem klonil pod pritiskom – v petek vzamem dopust! Čakala me je le še...
Continue reading...

Danes sem imel pa en tak super plezalni dan, ki si kar malo zasluži nekoliko daljšo izpoved oz. pripoved! Obljubim, da pridem nekje spodaj v doglednem času do razmer in fotografij, ki verjetno zanimajo bralca v 21. stoletju. Mislim, da pred nikomer ne skrivam, da sem škotofil. Všeč mi je škotska pokrajina, zgodovina, glasba, pivo – za vraga, še njihov znameniti haggis mi je bil všeč ko sem končno zbral pogum in ga poizkusil! V ta paket – ki bržkone vsebuje cel kup romantičnih projekcij naroda, ki se je v resnici tako kot Slovenci, skozi celotno zgodovino trdo boril za...
Continue reading...

Dobre tri tedne nazaj me je kontaktiral Andraž, ki je omenjal, da je izvedel za dobre razmere v Grapi med Travnikom in Šitami. Tudi sam sem preko insta-alpinizma (beri: spontano prečesavanje Instagrama in njegovih zgodbic) sklepal, da je smer narejena. Minilo je še nekaj usklajevanja (jaz sem imel čas šele proti koncu tedna in ne prej), preden se z Andražem uspeva dogovoriti za četrtek. Grapo med Travnikom in Šitami (IV+/4, M, 550m) sem imel na seznamu želja že odkar se ukvarjam z alpinizmom. Spominjam se, da je ravno prvega leta, ko sem šel v alpinistično šolo (2011), bila smer dobro...
Continue reading...

Ne vem, kje točno tiči vzrok, toda z Maticom imava kar pestro zgodovino plezanja v meglenih, sneženih, deževnih in ne-optimalnih razmerah. Današnji izlet na Ratitovec je bržkone zopet potrdil to pravilo. Kaj pa vem, morda je pa razlog v tem, da v slabih razmerah turo vselej doživljaš bolj intenzivno in doživeto… Preden nadaljujem s pisanjem, moram nujno kar takoj povedati eno stvar – in sicer to, da je Ratitovec po mojem mnenju res en erste klase poligon za zimsko plezanje. Vsako zimo je nekaj dni, ko so lavinske razmere prenevarne za obisk visokogorja, ko je napovedano sneženje in megla in...
Continue reading...

Vikend pred božičnimi prazniki sva z Maticem šla pogledati, če je v naših gorah kaj plezalskih razmer. Glede na dano situacijo sicer nisva bila pretirano optimistična, tako da je bila že izbira cilja kar problematična. Dan pred odhodom do Matica pricurlja informacija, da je Vršič splužen, in odločitev je hitro konvergirala proti severni steni Nad Šitom Glava. Udoben dostop in ne predolge smeri so namreč kar dobra popotnica za manjko razmer, kratek zimski dan in izogibanje policijski uri… Na Vršiču se znajdeva nekaj čez 7. uro zjutraj. Vse je v oblaku, naokrog divja mrzel veter, na parkirišču pa je samo...
Continue reading...