Z Maticem in Katarino smo se dogovorili za skupno zimsko pležo. Toplejše temperature in nestabilno vreme zadnjih dni nam je povzročalo kar malo preglavic, kam bi lahko šli pogledat za dobrimi razmerami. Matic je od nekod potegnil idejo o smeri Modec-Režek v Turski gori (III+/3, 220m), ki je hitro padla na plodna tla. Logarska je pač, priznajmo si, par excellence zimska plezalska destinacija, in Matičeva modrost se je nazadnje izkazala za zadetek v polno. Po večerni vožnji se znajdemo na parkirišču pod Okrešljem, in s težkimi nahrbtniki kmalu zagrizemo navkreber. V gozdičku, v bližini nove koče na Okrešlju (ki je...
Continue reading...

V obdobju “razmer stoletja” (s čimer se sam sicer ne strinjam – mislim, da so razmere res dobre, da pa so bile kdaj, tudi v zadnjih 13 letih, odkar se ukvarjam z alpinizmom, še boljše) sem seveda tudi sam vestno prebiral alpinistične novice, cedil slino ob Instagram objavah, ter kuhal nezanemarljivo bero foušije do glavnih akterjev alpinistične scene, ki so – vsaj na videz – razmere na polno izkoriščali iz tedna v teden. Vreme je prav tako sodelovalo, saj je ohranjalo dolgoročno stabilnost, in tudi sam sem klonil pod pritiskom – v petek vzamem dopust! Čakala me je le še...
Continue reading...

Danes sem imel pa en tak super plezalni dan, ki si kar malo zasluži nekoliko daljšo izpoved oz. pripoved! Obljubim, da pridem nekje spodaj v doglednem času do razmer in fotografij, ki verjetno zanimajo bralca v 21. stoletju. Mislim, da pred nikomer ne skrivam, da sem škotofil. Všeč mi je škotska pokrajina, zgodovina, glasba, pivo – za vraga, še njihov znameniti haggis mi je bil všeč ko sem končno zbral pogum in ga poizkusil! V ta paket – ki bržkone vsebuje cel kup romantičnih projekcij naroda, ki se je v resnici tako kot Slovenci, skozi celotno zgodovino trdo boril za...
Continue reading...

Dobre tri tedne nazaj me je kontaktiral Andraž, ki je omenjal, da je izvedel za dobre razmere v Grapi med Travnikom in Šitami. Tudi sam sem preko insta-alpinizma (beri: spontano prečesavanje Instagrama in njegovih zgodbic) sklepal, da je smer narejena. Minilo je še nekaj usklajevanja (jaz sem imel čas šele proti koncu tedna in ne prej), preden se z Andražem uspeva dogovoriti za četrtek. Grapo med Travnikom in Šitami (IV+/4, M, 550m) sem imel na seznamu želja že odkar se ukvarjam z alpinizmom. Spominjam se, da je ravno prvega leta, ko sem šel v alpinistično šolo (2011), bila smer dobro...
Continue reading...

Ne vem, kje točno tiči vzrok, toda z Maticom imava kar pestro zgodovino plezanja v meglenih, sneženih, deževnih in ne-optimalnih razmerah. Današnji izlet na Ratitovec je bržkone zopet potrdil to pravilo. Kaj pa vem, morda je pa razlog v tem, da v slabih razmerah turo vselej doživljaš bolj intenzivno in doživeto… Preden nadaljujem s pisanjem, moram nujno kar takoj povedati eno stvar – in sicer to, da je Ratitovec po mojem mnenju res en erste klase poligon za zimsko plezanje. Vsako zimo je nekaj dni, ko so lavinske razmere prenevarne za obisk visokogorja, ko je napovedano sneženje in megla in...
Continue reading...

Vikend pred božičnimi prazniki sva z Maticem šla pogledati, če je v naših gorah kaj plezalskih razmer. Glede na dano situacijo sicer nisva bila pretirano optimistična, tako da je bila že izbira cilja kar problematična. Dan pred odhodom do Matica pricurlja informacija, da je Vršič splužen, in odločitev je hitro konvergirala proti severni steni Nad Šitom Glava. Udoben dostop in ne predolge smeri so namreč kar dobra popotnica za manjko razmer, kratek zimski dan in izogibanje policijski uri… Na Vršiču se znajdeva nekaj čez 7. uro zjutraj. Vse je v oblaku, naokrog divja mrzel veter, na parkirišču pa je samo...
Continue reading...

Prejšnji vikend sva se z Evo odločila, da greva otvoriti zimsko sezono. Zaradi tako zgodaj zapadlega snega in še toplo podlago nama je bilo jasno, da nekih pretiranih razmer verjetno pač ne bo, tako da sva se odločila za “nezahtevno” turo: Severozahodni raz/greben Begunjščice (III). Kresal je namreč v svojem vodničku napisal, da na omenjenem grebenu “večjih težav” ne bi smelo biti. Z dostopom začneva na relativno praznem parkirišču na Ljubelju. Meni je vse skupaj kar malo šokantno, saj imam Zelenico vedno v spominu kot najbolj oblegano izhodišče za zimske avanture na Gorenjskem. Majhni obiskanosti sigurno botruje nekoliko oblačna napoved,...
Continue reading...

Z Jakom se že celo zimo trudiva ujeti za kakšno skupno uživanje sneženih užitkov v hribih. Sredi februarja, po že dokaj aktivni zimski sezoni, se nama je končno uspelo dogovoriti za termin. Odločiva se za kar precejšnjo klasiko letošnje zime, Bogovsko grapo (90°/70° IV-, sneg do 50°) v Šplevti nad Zadnjico. Gre se za ne preveč težavno grapo, ki pa se je vseeno veseliva, saj smo gorenjci v primorskih koncih toliko redko, da je vsak obisk v tiste kraje posebno doživetje. Kar neverjetno, toda obadva sva prvič v življenju v Zadnjici (kar pove vse o tem, kako malo se gorenjci...
Continue reading...