(topla) Vipava v februarju

Namesto gaženja do jajc do Kredarice me je že večer pred tem dejanjem klical Matic in me vprašal, če bi šel frikat na primorsko. Po premisleku sem se mu pridružil, tako da sva naslednje jutro ob ne prav zgodnji uri štartala proti Žirem, saj sva kanila plezati v družbi še treh Žirovcev.

No, tam se zadeva kar zavleče, saj so ga prav vsi fantje večer prej pili, tako da klicarjenje “kje si” povzroči šele zbujanje zgoraj omenjenih oseb :). Pa kaj pol, gremo pa u izi še na en kofe. Ko se nas nakaplja vseh 5, pa iz Žiri štartamo za Logatec in primorsko.

Odločimo se, da gremo plezat v Vipavo, saj se nam nekako zdi, da bo tam najmanj gužve. Navkljub povsem natrpanem parkirišču zasopihamo v melišče proti sektorju Rumena in tam srečamo samo eno plezalno družino, sicer pa smo sami. Je pa sektor Rumena za nas kar težak, tako da splezamo tiste 4 5-ke na levi strani, nato pa odpujsamo navzdol.

Preselimo se v leve sektorje (Tonačev previs, leva zajeda?), kjer preživimo nadvse produktivno popoldne; tudi tu ni gužve, smeri pa so lepe, čeprav nekoliko kratke. Večina jih vodi čez zanimiv previs, tako da posajtamo 5c in na top rope splezamo tudi 6a. Malo se pozna, da je zima vplivala na plezanje v skali. Ampak pomojem bomo hitro spet notri :).

V Vipavi ostanemo kar do sončnega zahoda, saj smo imeli pozen štart, nato pa se v Žireh ustavimo še na zelo dobri pici. Skratka: super izkoriščen dan v fejst drušni. (Slike)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja