Smučanje nad planino Laz

Prejšnji vikend je, po 2 dneh razbijanja ledu, le napočil čas, da stestiram nove turne smučke. Z željo, da se izognem gnečam na Pokljuki in Zelenici, se odločim za planino Laz, saj tam vem, da razen Bricotove klape ne bo nobenega drugega :).  Plan je bil udariti en na “izi” dostop do planine, od tam pa slediti razmeram. Na srečo sem imel toliko pameti, da sem štartal zgodaj, saj me poledenela cesta ustavi že 15 minut pred parkiriščem ob vznožju vzpona proti planini Blato. Tako moram celo cesto do Blata opraviti peš, in ko se ob 9. uri zjutraj naslikam na planini Laz, sem že kar dodobra ogret, koča pa že (skoraj) prazna.

IMG_9207.jpg IMG_9208.jpg IMG_9209.jpg IMG_9211.jpg IMG_9214.jpg IMG_9216.jpg

Pozdravi me le Lidija, ki me obvesti, da je prejšnji večer zmanjkalo pijače, tako da so vsi šli zgodaj spat (in posledično zgodaj vstali). Kakih 10 minut za menoj se na planini naslika še Roberto, in skupaj se odločiva, da najboljše razmere izgledajo proti Hladilniku (Kreda – Slatna), sploh, ko nama Lidija pove, da le-ta še ni zvožen. Uro tričetrt kasneje se že sončiva na vrhu Hladilnika, nato pa je končno čas za spust.

IMG_9217.jpg IMG_9230.jpg IMG_9231.jpg IMG_9235.jpg IMG_9236.jpg IMG_9237.jpg

Po dveh zavojih po uležanem pršiču začnem vriskati, saj enostavno ne morem verjeti, da je smuka navzdol lahko tako zabavna! Za razliko od prejšnjih turnih smuči, BD Cult, imajo nove Elan Ripstick 96mm pod čevljem, in plavajo na snegu tako, kot se zagre. Pod grapo se sicer “powder” konča, vendar naju vse do vznožja plazu čaka solidna smuka z ne preveč sitnimi odstavki. Nasmejana prideva nazaj do koče v Lazu, kjer se počasi nabira celotna druščina Bricotove šole (letošnji tečajniki + kar nekaj starejših obrazov). Robert požanje največji aplavz, ko iz skritega kotička v kleti pritovori zalogo piva, ki seveda takoj “steče” v promet :). Nagaja nam samo sonce, ki se bolj ali manj vztrajno skriva za oblaki.

IMG_9238.jpg IMG_9241.jpg IMG_9244.jpg IMG_9245.jpg IMG_9246.jpg IMG_9248.jpg

Kmalu napoči čas za odhod, in smuka do planine Blato je, za relativno slabo snežno odejo, kar zavidljiva, po cesti navzdol do podna pa z Matevžem in Evo tako dirkamo, da nam ne uide martinčkanje v Stari Fužini, ko čakamo še na prihod preostanka ekipe. Zgodba se (kot vedno…) zaključi v piceriji Emi, od koder pa sam kar hitro popiham domov, celit rane in prinesti notri nekaj prepotrebnega spanca. Nove dile so carske!!!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja