Navkljub precej borni vremenski napovedi (zaradi česar so mi v avtu in v steni družbo delali ferajnovci iz AO Kranja, ker jim je “odpadel” tabor na Ledinah), smo v soboto na Vršiču našli tisto pristno, očarljivo slovensko kamnino. Še več – skala je ostala suha do vrha smeri, in šele na sestopu (ob 11h zjutraj!) nas je ujela osvežilna fronta, ki je poskrbela za nekoliko hitrejši tempo sestopa nazaj do avta.
Z Maretom sva plezala smer Tandara-Mandara (V+/IV, 250m). Smer je kar simpatična, in moram priznati, da imajo teli hrvati kar občutek za linije tudi v naših hribih. Na najino srečo je bil detajl smeri suh (predstavljam si, da je povsem drugačna igra, ko je navlažen). V zgornjih nadstropjih smeri pa sva baje plezala po smeri Grande Finale, ki ponudi za slovenske razmere res vrhunsko skalo!
Za razliko od običajnega (beri: nedeževnega) vikenda smo v stenah okrog Vršiča ta dan (po znanih podatkih) plezale samo 3 naveze, ki smo nato turo, kot se spodobi, zaključile pri firerju.