Na, da se po dolgem času le malo razpišem, ko sem se končno lotil ureditve novega bloga. Navkljub izjemno raznolikim planom (sprva je bila v igri Makedonija, nato pa je sledila Italija, Francija, pa spet Italija, pa Hrvaška, …) sem nazadnje končal doma. Da pa ne boste mislili, da sem samo lenuharil, bom vseeno malo pokomentiral dogajanje med prazniki. Ne povsem relevantno, v roke sem dobil nov fotoaparat (po neslavni izgubi mojega starega aparata), Canon EOS 650D, in takoj sem se moral začeti malo igrati z njim.
Tako sem v nedeljo, po obisku ortodonta v Savudriji, obiskal Majo in Urši v Napoleonici, kjer smo navkljub slabi napovedi cel dan (na občasno žgočem soncu) frikali in zategovali zlizano italijansko skalo. Moram reči, da mi je Napoleonica bila zelo všeč in sigurno se bom še vrnil. Navkljub jamranju punc, da so nekatere smeri zlizane, so bile meni smeri zelo všeč. Plezali smo v 2 sektorjih, neki Fatimi, kjer smo se zabavali v previsni 6c (ki pa je po moji skromni oceni bolj kaka 6b/6b+), je pa smer izredno lepa, nazadnje pa smo vsi končali sede v zlizani, a fantastični platki z oceno 6b. No, dan je (pre)hitro minil in jaz sem se odpravil domov, punce pa v kemp, saj so naslednje 2 dni frikale še po drugih plezališčih po primorski.
V sredo smo z Evgenom in Jožetom šli pogledat v Bohinj novo plezališče po imenu Dov. Kaj naj rečem? Zanimiva, “hribovska” skala, ki je precej krušljiva, je povzročila, da smo se v začetku lotevali 6a-k potem, ko smo se “za ogrevanje” zapodili v smer z oceno 5c, ki je v resnici 6b plata ^^. V opozorilo vsem ponavljalcem, zamenjajte smeri z oceno 5c in 6b (levo od 5c) v zgornjem sektorju! Ko se vrnemo na kolesarsko cesto ob vodi, je Evgenu in Jožetu dovolj, saj malica in žgoče sonce povzročita hud lenoritis, sam pa se zapodim še v previsno 6a, kjer iz luknje v skali spodim netopirja, ter v zanimivo, boldersko 6b, ki mi je žal ni uspelo sajtati. Drugič sigurno pade, mam že beto :).
Ker smo sami zagreti fantje, tudi na vremensko najslabše napovedani dan, četrtek, nismo počivali, in tako se ravno tako z Jožetom in Evgenom v četrtek odpravimo v Snovik, saj je stena tam previsna in v gozdu, tako da upamo, da se bo tudi ob rosenju še dalo plezati. Čisto na kratko: plezali smo do enih popoldne, nato pa nas je dež pregnal nazaj domov. Kakorkoli, Snovik je res noro plezališče in sigurno se bom še vrnil! Zanimiva, kahlasta previsna skala z vzdržljivostnimi smermi! Mega-super-špon! Aja, zategovali smo pa ke do 6a+ (čeprav je ena smer na internetu ocenjena 6b+).
V petek je bil čas za Zminec, noro, a zelo specifično plezališče, v katerem sem navkljub dejstvu, da mi stoji pred nosom, plezal šele 1x. Tjah, je pa več smeri za on-sighte :). Tako se z Maretom zapodiva v klasične 6a-jke, nato pa sem ful vesel, saj mi rata flešati tudi hudo smer z oceno 6b+. Nazadnje se za hec zapodiva še v smer z oceno 7a na desnem delu stene, in do zadnjih 2 gibov pod štantom nama smer po gibih kar uspe (jst bi tistemu dal oceno 6c…). No, potem pa vsega zmanjka, pa navpična gladka plata do štanta :O. Glede na to, da je smer bila čisto hrapava z mahom, očitno ni preveč plezana – mogoče projekt za poleti?
Galerija slik

