Za vikend je imel Jure zaključno “rundo” letošnje šole nadaljevanega tečaja športnega plezanja. Za destinacijo je bila določena Trenta. Navkljub ne najboljši vremenski napovedi sva tako z Maretom optimistično zasnovala mojstrski plan: v soboto zategovat bolderje, v nedeljo pa furat bajk v Kranjsko Goro. Ja živjo adijo!

V soboto se ob res penzionerski uri prikaževa v kempu Triglav, kjer naju že čaka del skupine. Po nekaj “teženja” in prvem peru se počasi odpravimo proti bolderjem, kjer obnemimo nad parkiriščem – zavedali smo se, da bojo kraj obiskali člani PK Stena, nismo pa si predstavljali, da jih bo toliko! No, kmalu smo potolaženi, saj je bolderjev več kot dovolj za vse.

V Trento se sigurno še vrnem bolderirat! Bolderji so locirani na res idiličnem kraju, in če te ne bi lokalni osel (Rojc, kot mu pravi Mare) ves čas moledoval za hrano (moj davek so bili npr. Haribo bonboni), bi lahko tam ležal cele dneve. No, ne dvomim da navkljub oslu kdo to počne…

Sprva smo se ogrevali v lažjih problemih (tja do 6a), kasneje pa sva se z Maretom zapodila v nekaj malo težjih linij. Meni je uspelo premagati čudovit previsni problem z oceno 6c (baje), Mare pa je bil skoraj uspešen v sosednji smeri, ki je sigurno za odtenek težja. Ko naju ostra je skala dovolj “naribala”, da nisva mogla več držati največje šalce v okolici, sva jo mahnila še čez hrib, kjer sta Luka in Damjan oblegala previs z oceno 7a (Damjan uspešno – rispekt!).

Večer se je ob pikniku in zajetni količini alkohola končal tako, kot že tolikokrat poprej – s popolno kapitulacijo vseh prisotnih. Naslednje jutro se tako vsi zmačkani zbudimo v deževno jutro. Nama z Maretom obema razbija po glavi macola – ker drugi niso pretirano boljši, si omislimo umirjen zajtrk in kofe, nakar ob izboljšanem vremenu krenemo nazaj proti domu. Ja če odvzamem mačka najhujš možni vikend! Šnopca pa en cajt ne pijem…

Galerija slik