V nedeljo je lepo vreme poskrbelo, da z Milošem nisva stala križem rok, pač pa se podala v visokogorje. Da se takoj razjasnim: letos sem pač tako spustil standarde, da lepo vreme pomeni “oblačno, možnost popoldanskih nalivov”. Ja sej če pomislim res ni nič deževalo!

Z Milošem se ob ne prav rani, 7. uri zjutraj dobiva v Kranju, ter takoj uskladiva načrte – obadva sva enakih misli, da pojdeva na krožno turo iz Jezerskega čez Kočno in Grintovec. Markirana pot, kar nekaj višincev, slabo vreme… sliši se prav privlačno (:. Okrog 8. ure zjutraj štartava iz parkirišča v Ravenski kočni, ter po 3 urah prisopihava na vrh Kočne, kjer ni prav nič prijetno. Kratka malica, nato pa v meglenem vzdušju čez Dovško škrbino proti Grintovcu. Seveda ne gre brez, da bi na vrhu Grintovca srečala Matevža in Tjaše. Iste budale rinejo v iste konce =). Tudi sestop na Jezersko je minil brez kakih posebnosti, le pot je postajala vedno bolj blatna.

Razgledov res nisva imela, je bila pa tura lepa kondicijska uvertura v, kot vse kaže, sivo, oblačno jesen. Aja, rabila sva pa 7 ur od avta do avta.

Galerija slik