Črna prst

Letošnje leto res ni radodarno z lepim vremenom. Cel november sem čakal na lepe dneve, in šele proti koncu meseca so se dežni oblaki odpeljali iz naših krajev ter dovolili, da je nad Gorenjsko posvetilo malo sonca. Ker mi letos dopusta žal že kronično zmanjkuje, je bila datumska izbira torej očitna – vikend!

V soboto me je pogled skozi okno v dolini, tako kot druge dneve v tednu, pričakal z nič kaj obetavno meglo. Ker sem penzionersko vstal šele pozno zjutraj, mi je bilo pač jasno, da kakšnih velikopoteznih hribov ne bo uspelo obhoditi – pa sem se odločil za “bližnji” hrib, ki ga še nisem obiskal – Črno prst. V rukzak zmečem zimsko robo, nekaj cunj in hrane ter čaj – prav rečem si, da gamaš res ne smem pozabiti, ker bo sigurno čoft – pa jih seveda gladko pozabim! Odpeljem se proti Podbrdu, odkoder od avta štartam ob nič kaj hribovski 10. uri.

Pot iz Podbrda proti Črni prsti je res lepa – čeprav narediš 1300 višincev, se zelo direktno vzpenja proti hribu, in srečo imam, da ne srečam žive duše – očitno so ljudje raje navalili na druge predele naših hribov. Na gozdni meji (1500-1600m) se prične sneg in hitro odkrijem, da je sneg dovolj razmočen, da ni nobene potrebe po derezah in cepinu, ter svojo veliko napako – da sem doma pozabil gamaše. Hoja navkreber po zluknjanem snegu sicer še nekako gre. Kmalu dosežem sedlo, kjer se vse poti združijo, in čaka me še nekaj klanca in prečnica po kar izpostavljenem grebenu, kjer pa je ravno tako sneg zmehčan.

Na vrhu Črne prsti se nas zvrsti vse skupaj 5 ljudi. Sonce prijetno greje, tako da si privoščim pol ure pavze – zleknem se kar na klopce planinskega doma. Sledi ekspresen sestop v dolino, kjer mi je peklensko žal tistih gamaš, saj se mi sneg predira. Po parih “pazljivih” metrih si rečem “eh, zaj*** to” in se spustim v dir navzdol. Posledica je, da gozd dosežem s povsem mokrimi gojzarji. Mislil sem, da bo sestop kar trajal, pa se lagodnem tempu navkljub prav hitro znajdem nazaj v Podbrdu. Okusna pica v loški Jesharni je samo še pika na i odlično izkoriščenemu dnevu. Jaz ne vem, a sem res odvisen od hribov oz. lepega vremena?? ker sem se ob vožnji domov počutil tako super kot že kak mesec ne…


Galerija slik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja