Tik pred zdajci, v zadnjih dneh, preden je zima pokazala svoje zobe, nama je z Matjažem uspelo splezati nekaj (3) linij na velikem skalnem bloku na Križni Gori. “Bolder” sem povsem naključno našel prejšnje leto med pohajkovanjem po grebenski poti na Križno Goro, in že takrat se mi je zdelo, da ima stvar potencial.

Ob prvem obisku bolderja – solo – sem precejšenj del skale očistil zemlje in plevela, neke blazne motivacije, da stvar zaključim, pa ni bilo. Ob drugem obisku v visokem poletju sva z Matjažem dobesedno umirala – v lastnem potu, ter v pikih neštetih komarjev, ki jim je bolder očitno drugi dom. Vseeno nama je uspelo takrat očistiti večji del skal, samo pogoji (sej veste, friction, pa to 😏) niso bili primerni, da bi splezala kako linijo. Če sem iskren, sva dobesedno stisnila rep med noge in pobegnila stran od vseh tistih komarjev.

Fast-forward na začetek novembra: lepa, jasna, relativno topla jesen brez dežja/snega – idealni pogoji za plezanje bolderjev! Tokrat je ob obisku skala že bolj kot ne očiščena, tako da se takoj lotiva projektiranja. Uspe nama splezati 3 linije – “ogrejeva” se v lepi prečki s haklanjem leve pete na levi strani bloka. Nato splezava najlažji “izstop” iz previsnega dela bloka na desni strani proti desni ven (Matjaž problem poimenuje Avrikelj … ali je bila Jesenska… šit, ne vem več 😧). Nazadnje meni uspe še nekoliko težji, bolj direkten izstop iz problema naravnost navzgor.

Galerija slik