Lepo vremensko napoved za nedeljo sem preživel v isti družbi kot dan poprej – z Jakom sva obadva kar pristaša samote, tako da je bila izbira turnosmučarskega izleta kot na dlani – dolina za Kopico, kakopak!

Dan začneva ne pretirano zgodaj na kofetu pri Jaku v Železnikih, nato pa se popeljeva čez Soriško planino v Bohinjsko dolino, ter navzgor proti planini Blato. Na srečo ima Jaka 4×4 pogon, in le nekaj serpentin nama zmanjka, da bi se pripeljala do parkirišča za planino Blato. Smučke na noge, in zagrizeva v breg!

Že po gozdu naju sem in tja zmrazi mrzel veter, zgoraj – med planino Jezero in Dedno polje – pa vseeno ujameva nekaj sončka. Žal je le-ta kratkotrajen, saj se z vsakim pridelanim višinskim metrom vremenska situacija poslabšuje. Višje gori, ko končno doseževa dolino za Kopico, se vreme že kar konkretno skvari, in v naju piha mrzel veter, pomešan s snegom, konec doline pa se izgublja v oblakih. Srečava tudi nekaj smučarjev, ki so na pot odšli prej kot midva, ki pravijo, da na Vratcih neizmerno piha.

No, v želji izkoristiti ugodno turno smuko se ne dava, in na sedlu sva res kot v oblaku – vidljivost je slaba, iz oblakov pada sneg, pa še vetrovno je tako, da niti pomisliva ne na kako pavzo. Tako se hitro opremiva za smučanje, in pred orkanskim vetrom sva en-dva-tri nazaj na Dednem polju, kjer ujameva še nekaj sončka in si le privoščiva tisto malico, ki ponavadi sicer paše na doseženem vrhu.

Spust po gozdu nazaj do avta mine brez posebnosti – tista tipična bohinjska smuka po gosti gmajni, ki človeka ne pusti ravnodušnega – vsaj ne v pozitivnem smislu :).

Galerija slik