Pred napovedano vremensko motnjo, ki naj bi naše kraje zajela za vikend, sem želel ujeti še nekaj dobrih razmer, ki letošnjo zimo res kar trajajo in trajajo. Žal je situacija taka, da gneča v službi nekako ne dopušča dopusta. Tako sem Petra “nahecal” za sledeč izlet…
V torek v večernih urah sva (Peter kar težko otovorjen, jaz nekoliko manj) po zoprno zaledeneli stezi naredila dostop do Češke koče. V zimski sobi sva si uredila prijetno spalnico, nato pa skočila še ven, pred kočo, na težko pritovorjeno pivo. Ker je bila nekaj dni nazaj polna luna, so bile okoliške stene prav svetle, in ob pivu (in viskiju) se nama uspe kar pošteno zadebatirati v debato o plezalskih ciljih, željah, življenju, …
Ko prideva nazaj v zimsko sobo, imava še dva cimra iz Rijeke, ki drugi dan nameravata plezati Nemško smer. Tekom noči se metaforično tepem po glavi – s seboj namreč nisem vzel spalne vreče, in navkljub temu, da se zabubim v tri odeje, noč bolj ali manj prebedim v fetusnem položaju z občasnimi obdobji hladu.
Za cilj naslednjega dne si izbereva edino “krajšo” smer nad Češko kočo, Grintovčev steber (IV/3+, M5), ki bo zagotovila dostojen prihod nazaj v dolino in službo. Dostop nama gre kar počasi, in snežnim poljanam do vstopa v smer ni in ni videti konca.
Na vstopu naja pričaka trd, zbit sneg, ki poplača vse jutranje muke na dostopu 🙂 . Zdi se nama, da čez smer dobesedno poletiva. Razmere so res dobre – celo kamin, ki te poleti pričaka s previsom, je v trenutnih razmerah tako zalit s snegom in ledom, da je še lažji kot poleti (pa tudi nobenega miksanja ni potrebno). Morda bi omenil le, da je vmesno varovanje kar problematično, saj skoraj celotno smer splezaš po škripavcu, skala pa je globoko zakopana.
Sledi še sestop, ki se začne s prečko, ter dvema abzajloma nazaj do vstopa; vmes opaziva, da se je v smeri za nama naredila kar gneča. Vesela, da sva bila dovolj zgodnja, oddirjava nazaj navzdol v dolino. Sestop od Češke koče nazaj dol do avta brez derez je zaradi ledu vsekakor predstavljal najbolj avanturistični del celotne ture. Petra čaka uživanje na sončku, mene pa računalnik…