Prejšnjo nedeljo sva navkljub nestanovitni vremenski napovedi z Maticem uspela najti suho skalo. Po kratki seansi dogovarjanja in usklajevanja sva se namreč po predlogu Matica odločila za obisk Milijarde (V+/IV-V, 400m) v Rjavini. Smer sem sam imel na seznamu želja že kar nekaj let, vendar moram reči da me je, odkar je v steni leta 2016 ugasnilo življenje, želja nekoliko minila. No, letošnje poletje je predlog Milijarde prišel do mene že dvakrat, tako da sem si rekel, da je morda vseeno čas, da se s smerjo pobliže spoznam.
Glede na to, da je tekom noči čez polovico Slovenije šla konkretna vremenska motnja, z Maticem zjutraj nisva bila najbolj optimistična glede razmer. Tudi jutranja hoja do pod stene iz doline Kot ne vzbuja posebnega zaupanja, saj je spodaj v gozdu še vse mokro. Toda ko zagledava severno steno Rjavine, se nama vseeno porodi košček upanja, saj se med mokrimi trakovi najde tudi precej suhe skale.
Dostop do smeri se nama v soparnem jutru kar vleče, in prav vesela sva, ko končno stojiva pod najino steno. Moram reči, da sta bila Šrauf in Kunaver kar “kerlca”, da sta v taki, navidez izredno strmi smeri, našla klasično smer V težavnostne stopnje. Ko z Maticem tako strmiva v obzidje, imava do smeri kar primeren delež spoštovanja. Veseli naju le dejstvo, da stena izgleda pretežno suha!
V spodnjih delih smeri sva še kar nekoliko preplašena, saj sva po spletu precej brala o tem, da ljudje v smeri lutajo, da ni nič opremljena, ipd. Tudi sam se v četrtem raztežaju počutim precej izgubljenega. Toda ko prideva v srednji del smeri, postane potek smeri bolj ali manj logičen, plezanje pa nama tudi po jutranji otopelosti bolj steče, in do vrha stene sva že tako dobre volje, da nama tudi, po opisih sodeč, podrti kamin v zadnjem raztežaju, ne pride več do živega.
O smeri se obadva strinjava: gre za resno turo, ki navkljub dejstvu, da ne preseže V. težavnostne stopnje, terja izurjeno navezo: petice so kar konkretne, orientacija ni najlažja, opremljenost smeri pa tudi do zadnjega dela relativno skopa. Seveda, če premagaš vse orientacijske zanke, ter ti plezanje strmih petic ni problem, boš smer dojemal v povsem prijetni luči. Tudi pomanjkanje klinov v spodnjem in srednjem delu ni taka težava, ker se da ves čas uporabljati metulje in zatiče. In še za konec, zadnji kamin tudi ni tak “bav-bav”, če si navajen šodra naših hribov, vsekakor pa terja dobro tehniko plezanja kaminov in obremenjevanja grifov na noter, ne na ven 🙂 .
Na vrhu smeri sva tako obadva kar prešerne volje, dobre občutke nama kvari samo še zavedanje, da je sestop v dolino še dolg. Pa bom rekel, da nama je tudi plezanje po grebenu na vrh Rjavine, in sestop nazaj v Kot, bil prav prijeten. Pot do vrha ponuja res lepo uživaško grebenčkanje, kjer se nama je zdel nekoliko siten le prehod iz ene izmed škrbin – najlažji prehod sva našla kar nekoliko levo od grebena. Nad zavarovano potjo, ki naju vodi z vrha Rjavine v Kot, pa sva tudi navdušena. Ena lepših poti, ki sem jih prehodil v naših gorah!
Sestop nazaj do avta čez dolino Kot se nama vseeno vleče, meni še posebej, ker imam zadnje težave nekaj težav z desnim kolenom. Navkljub temu sva pri avtu še pri dnevu, in dovolj sva zgodnja, da nama uspe ujeti še enkraten ferajnovski piknik nekje na obrobju Tržiča, kjer se nas zbere cel kup plezalcev. Večer tako mine v prijetnem vzdušju in pogovorih o plezanju, hribih, …
Ker baje precej ljudi “luta” v smeri, sem narisal skico, kako sva midva splezala smer. Ne trdim, da je to v celoti originalna linija smeri, vseeno pa mislim da sva nekje v 90% plezala pravilno. Morda komu pride prav pri orientaciji. Spodaj prilagam skico, in popravljen Miheličev opis, ki bolj opisuje najino plezanje. Popravljeni/spremenjeni/dodani deli opisa so napisani poševno.
Opis: V steno vstopiš desno ob omenjeni lopici in prestopaš s police na polico, ves čas proti desni, dokler ne dosežeš vznožja prvega previsa. Čez to zaporo pomaga previsni kaminček (IV), zgoraj pa stopiš na najvišjo polico, ki še pripada omenjenemu sistemu (~55m, sidrišče, 2 klina). Slediš ji levo do konca (~30m, sidrišče – 1 klin – se nahaja pod nekakšno zajedo, ki pripada desnemu delu v nadaljevanju omenjene luske). Tu se polica vzpne in spremeni v strmo poč, ki loči od stene veliko lusko. Pod njo prečiš levo in uloviš dobro razčlembo, ki pelje po zunanji strani (IV) na poličko vrh luske (~20m, sidrišče, 1 klin). Naslednji raztežaj preplezaš v loku – čez strme plošče iščeš najlažje prehode proti levi, dokler ne stopiš na gruščnat sistem polic, ki te popelje nekaj metrov v desno pod značilno, cca. 10 metrov visoko zajedo (V, ~45m, sidrišče na 2 klinih pod izrazito zajedo). Sledi kratek raztežaj, kjer splezaš zajedo nad sidriščem in stopiš na večjo polico, ki prekinja sicer že zelo strmo steno (~12m, sidrišče). Naslednji raztežaj plezaš direktno navzgor, skoraj navpično nad sidriščem, po naravnost kvišku usmerjenih prehodih (V-V+); naslednje sidrišče se nahaja nekoliko desno zgoraj, ko dosežeš nekakšno gruščnato kotanjico, kjer se naklonina nekoliko unese (~50m, sidrišče, 2 klina). Direktno nad sidriščem sledi plezanje po desno usmerjeni zajedici nad nekakšnimi ploščami (IV-V), nakar se smer usmeri navzgor in proti levi v nekoliko lažji svet (II) do sidrišča pod ponovno strmo steno – značilen pas sivih plošč (~30m, sidrišče). Nad sidriščem te čaka nekaj skromnih metrov plošče, nato pa prestopiš v strmo zajedo, ki se pne čez plošče; zajedi slediš nekaj časa, nato pa plezaš naravnost navzgor, prestopajoč med številčnimi zajedicami, dokler se ne znajdeš pod črno poklino (V-V+). Desno se nahaja nekakšna mini polica, kjer bi lahko uredil sidrišče. Po črni poklini (V-V+, kakih 10m) navzgor do pod strme stene (celoten raztežaj ~55m, visečo sidrišče – 1 klin – sicer pa je ta raztežaj zelo dobro nabit s klini). Od sidrišča sledi kratka prečka proti levi, nato kratka zajedica/kamin, do vznožja izstopnega, podrtega kamina (tudi tu je možnost za sidrišče). Po podrtem kaminu ven v gruščnato kotanjo (V, 45m – sidrišče, 2 klina). Konec težav. Od tod pelje lahka greda proti levi navzgor do vznožja visokega kamina, ki razpolavlja vršno steno grebenske glave. Pod kaminom uloviš novo gredo, ki teče proti desni in se kmalu prelije na prostrano teraso tik pod škrbino v glavnem grebenu.