Končno se je začela prava zima! Ujeeee! Sam sem bil 2 tedna bolj švoh, ker sem nekako uspel fasati dva prehlada, enega za drugim, ko sem ravno mislil,da sem se že pozdravil. No, kakorkoli, čeprav me je še malo bolelo grlo se nisem mogel upreti povabilu Janeza, da se gre prvič v letu preveriti, kakšno je stanje s slapovi. Tako se nas skupina 4-ih (Miha, Jane, Tušek in Janez) odpravi nad Jezersko. V planu smo imeli splezati Sinji slap, in res, od avta zgleda zgodnji, izstopni raztežaj kar splezljiv. No, bližje, ko gazimo, bolj tenak zgleda led. Ob hoji se...
Continue reading...
Že nekaj časa sva se s kolegom iz Češke, Ondrejem, menila, da pride v Slovenijo na ledno pležo in pohajkovanje po hribih (aga!). Žal je za prihod izbral ravno najbolj neugoden teden, saj je v nedeljo / ponedeljek prišla nova, precej velika pošilka snega, nato pa so temperature divje skočile pokonci. A nič ne de, Ondreju na chatu v ponedeljek povem, da bomo nekaj pač našli, in v torek zečer 2 čeha (Ondrej & Martin) parkirata pred našo hišo. Je pa jasno, da bo led plezabilen samo še v sredo in četrtek, saj za petek napovedujejo vročih 15 stopinj v...
Continue reading...
Za vikend se je napovedovalo okno lepega vremena. Ker je Brico prejšnji teden imel ravno v Logarski dolini s slovenskimi vodniki v gosteh francoske mojstre ledne tehnike in ni mogel prehvaliti razmer, je hitro padla odločitev, da letošnjo ledno tehniko naredimo ravno tam. Zadevo sta popisala tudi Jure in Matej. Sam sem v petek odpisal zadnji izpit, tako da sem komaj čakal priložnost, da grem spet razbiti malo ledu na svež luft :). V soboto se tako zjutraj ob 7 dobimo pri Bricu in se z njegovim kombijem odfjakamo proti Logarski dolini. Do tja sploh ni tako daleč, kot se zdi,...
Continue reading...
V petek smo se skupaj z Jožetom in Evgenom odločili, da gremo pogledat slapove v soteski Pekel pri Borovnici. Vsi smo nekoliko omejeni s časom (zgodnje popoldne), prav tako pa po večini Slovenije rahlo sneži. Na kratko: ni se nam dalo iti v kakšen bolj resen slap, bili pa smo tudi obveščeni o ne tako dobrih razmerah v Tamarju. Štarta se ob 9 v Medvodah, nato pa z Evgenom pičiva še do Vrhnike, kjer pobereva še Jožeta. Sledi vožnja do Borovnice, ki je kar nekje v p**** ma*****. Še precej naprej od vsem znanega tehničnega muzeja v Bistri. Ker ne...
Continue reading...
Med izpitnim obdobjem (kao) ni časa za konkretno ledno pležo, razmere pa so bile (do danes, ko ga sneg MEDE) precej obupne, saj je pritisnil mraz in nekako ni bilo želje po nabijanju v trd led pri minus desetih stopinjah v naravi. Rešitev: Mlačca. Že sredi tedna začnem najedati ljudstvu in hitro se nas nabere ekipa štirih srčnih mož (jst, Miloš, Joža in Matic). Še posebej z Maticem se že nekaj časa meniva za kako skupno udejstvovanje. Mimogrede izvem še, da bosta v plezališču še Mato in Domen. Odrinemo bolj pozno, saj nas zadržujejo izpiti, tako da smo z Miloševo...
Continue reading...
Naključje je naneslo, da se mi je faks končal nekoliko prej, in ko sem se iz Ljubljane peljal proti domu nisem mogel prenesti dejstva, da je tako lep dan. Tako na hitro pokličem Miloša, ki mu prav tako uspe najti luknjo, in čez pol ure se že dobiva pred Mercatorjem v Kranju. Destinacija: Jezersko. Med potjo pomalicava in se okrepčava (jogurt & velike žemlje FTW), in točno ob 12 parkirava na koncu travnika na poti proti tovorni žičnici. Nato pa v pristnem Jezerskem mrazu (ki je sicer kasneje “čudežno” izginil :)) preoblačenje iz kavbojk v bolj topla oblačila. Na sredi...
Continue reading...
Za petek so obeti spet bolj klavrni, saj naj bi bile temperature ponovno čez ničlo, veter pa celo noč neumorno trese našo kočo; vendar smo se iz našega izleta včeraj naučili, da razmere so, le najti jih moraš. Zato se tri naveze odločimo, da splezamo slap Tjonnstadbergfossen (WI4), ki se nahaja direktno nad centrom mesta Rjukan (in je, mimogrede, osvetljen tudi ponoči, tako da ga lahko plezaš tudi v soju čelnih svetilk). Ko pridemo pod slap, so razmere nekoliko slabše, kot smo pričakovali, saj je pvri cug precej voden. Miloš in Knific se odločita, da bosta raje šla še malo...
Continue reading...
Naslednje jutro je z vetrom podobno kot prej: brije kot zmešan, poleg tega pa termometer na zunanji strani hišice kaže nič kaj obetavnih 5 stopinj. Pogled skozi okno pokaže, da se je dovoz do parkirišča, kjer imamo parkirane atomobile, povsem odjužil in čez noč zamrznil, tako da nas ob avtomobilih čaka živ led. Že ob zajtrku večji del ekipe navija za frej dan, vendar se jaz, Jernej in Miloš ne damo – saj nismo prišli na Norveško počivat! Tako brž vzamemo vodniček v roke in takojci lociramo sektor Gausta, ki se nahaja na vrh planote pod vrhom Gaustatoppen (1883m). Ostali...
Continue reading...
Že sredi spanja zjutraj naš trojček, ki spi zgoraj, zasliši močno šumenje; Mare sicer pribije:”Pizda to je ziher šporget spodej,” vendar je resnica to, da veter vije skozi Rjukan kot zmešan. Zjutraj, ko se zbudimo in pristavimo kofe, situacija ni nič boljša, saj drevesa vsenaokrog premetava, kot da bi bili igrače. Vsi se strinjamo, da dan pavze ne bi škodil, vendar nas ekipa iz sosednje koče ob 10 pokliče, da so v šli sektor ob poti na smučišče, ki je varno skrit v soteski in popolnoma zaščiten pred vetrom (Ozzimosis). Tako tudi nas 8 odpujsa proti temu sektorju. V sektorju...
Continue reading...
Pa smo se spet zbudili v še eno zimsko jutro. Dan: torek. Vremenski obeti so sicer nekoliko bolj slabi kot prejšnje dni, saj naj bi bile temperature vse tja do 5 stopinj. Celotna klapa iz naše koče se skupinsko odloči, da je že čas, da se zapodimo v nekaj bolj konkretnega; tako ob 9 ponovno odrinemo iz hiške in ob 10 že stojimo pod slapom Fabrikkfossen (WI3). Do vznožja slapu bi z Milošem prišla že kake pol ure prej, a je Miloš zjutraj pozabil plezalni pas; seveda se je tega spoznanja zavedel šele, ko smo parkirali avto. No, nič ne...
Continue reading...