(topla) Vipava v februarju

Namesto gaženja do jajc do Kredarice me je že večer pred tem dejanjem klical Matic in me vprašal, če bi šel frikat na primorsko. Po premisleku sem se mu pridružil, tako da sva naslednje jutro ob ne prav zgodnji uri štartala proti Žirem, saj sva kanila plezati v družbi še treh Žirovcev. No, tam se zadeva kar zavleče, saj so ga prav vsi fantje večer prej pili, tako da klicarjenje “kje si” povzroči šele zbujanje zgoraj omenjenih oseb :). Pa kaj pol, gremo pa u izi še na en kofe. Ko se nas nakaplja vseh 5, pa iz Žiri štartamo...
Continue reading...

Jesenski skok v Istro

Več kot mesec brez aktivnosti, ojoj! Takole bom rekel: faks me je kar precej na polno zaposlil, na nekaj izletov pa sem pozabil vzeti fotoaparat kar naredi celotno pisanje nekoliko brezvezno. Bil pa je poudarek predvsem na frikanju. Kakorkoli, v nadaljevalnem tečaju športnega plezanja se že kak mesec prav fino našutavamo in prejšnji vikend nas je trener Bobnar zorganiziral da smo se odpravili frikat v Istro. Plezalni vikend v fantastični klapi? Sure thing! Nekaj nadebudnežev nas je Slovenijo zapustilo že v petek tekom dneva (jst, Miloš, Knific, Igor in Jože) – cilj: Črvar. Tam imajo namreč Knificovi svoj apartma. Miloš...
Continue reading...

Sonček v Črnem Kalu

Navkljub obupni vremenski napovedi (na Gorenjskem je sicer res bilo cel dan bolj bledo) smo že v petek po tečaju zabijanja klinov s tečajniki razmišljali o odhodu proti Črnem Kalu. No, na koncu se nas je zbralo kar nekaj. V Črni Kal prispemo nekje med 9 in 10 in tam že srečamo Mateja, Alenko in Sašota, ki so nas prehiteli. Sprva se zapodimo v bolj “eimfoh” sektor, za ogrevanje – Sandijevo zajedo. Na žalost uživamo samoto zgolj kakih 20 minut, tako da vsaka naveza napelje dve, tri krajše smeri. Nato se usuje kot iz topa in pod sektor pride kakih...
Continue reading...

Frikanje v Kal-Koritnici

Kot se spodobi za lepo vreme smo se 4-je tečajniki zbrali in odvihrali na bovške konce, natančneje v plezališče Kal-Koritnica. Ta sektor je našel Miloš v športnoplezalnem vodiču, kjer izrecno piše, da je plezališče redko obiskano. Ker je bila lepa sobota, je vse skupaj nekako imelo smisel in res – cel dan smo bili skoraj sami, oz. nas je bilo v celotnem plezališču morda okrog 10 ljudi (at max). V Kranju smo se zbrali jst, Miloš, Jože in Jure, ter odvihrali proti Vršiču. Vmes smo se ustavili še v Kranjski Gori za zajtrk (ter ogled Vijolice). Na Vršiču pa sneg...
Continue reading...