Dry-toolanje v Češnjici

Nekje sredi tedna sem Matotu omenil, da bi v nedeljo lahko dopoldne na hitro skočili v Češnjico drajtulat (napoved je bila rahlo sneženje, tudi na primorskem, tako da kakšne resne alternative ni bilo). No, sam sem nato bil v soboto povabljen na fešto, in če me Matej v soboto zvečer ne bi “zbrcal”, da se naslednji dan le odpravimo pogledat, kje za vraga je Češnjica, bi zadevo gladko odslovil. Hvala bogu, da je nisem! (mimogrede, fant me je spet prehitel pri objavljanju!) Tako se zvečer z vso voljo upiram nazdravljanju (rojstni dnevi, Pub, pa te fore…) in po 6 limoncah...
Continue reading...

Poskus Zeleniške grape v Begunjščici

Na lep, ne pretirano sončen, ter (žal) relativno topel dan smo se z druščino ponovno odpravili pogledat razmere nad Zelenico. Želeli smo namreč izkoristiti še zadnje razmere pred napovedanimi (in težko pričakovanimi) sneženji. Tokrat je bila na tapeti Zeleniška grapa, ki sva jo z Matejem določila po kratkem pogovoru. Sam tako zbobnam še Janeza, Mato pa še enega Mateja :). Zupan je sredi tedna napisal, da so razmere v njej kar dobre, pa smo rekli, pa pojdimo pogledat. Ob sončnem vzhodu smo že na Zelenici, in že marširamo proti Begunjščici (čeprav bi Janez verjetno štartal še kako uro prej :))....
Continue reading...

Gamsova grapa

Že sredi tedna sem se z Janezom zmenil (no, v bistvu sem, kot običajno, težil Maji, ki je potem težila Janezu), da bi se mu za vikend pridružil v kaki hribovski akcijadi. Določimo dan, nedeljo, in cilj – grapa v J steni Kokrske Kočne. Tako v soboto po Lenuhu le na hitro dam sušiti robo, da bo naslednji dan nared, in ultra-zgodaj (zame…) grem spat. Žal se čez noč temperature vztrajno držijo nad lediščem, tako da zjutraj, ko me Janez okrog 6 pobere, pade skupna odločitev, da Kočno prestavimo na naslednjič. V takih temperaturah so vse grape v J steni...
Continue reading...

Skok v Lenuha

V petek popoldne me Klemen na FB napade, ali bi šel jutri (v soboto) kam v hribe. Sam že predlaga Lenuhovo grapo v Begunjščici. No, pa pejmo, sem rekel, vreme bo, pa itak nisem vedu, kaj bom počel v soboto… zihr bi spal do 10 al pa 11 :). Sam bi se sicer prej odločil za kako drugo smer, predvsem so se mi v mislih valjale grape v Mojstrovki, ampak sem rekel, zakaj pa ne, pa pejmo pogledat Lenuha. No, da ne bova šla sama, napišem še vabilo v našo FB skupino, in v parih minutah se nama pridružita še...
Continue reading...

Novo leto na planini Laz, vol. 3

Tjaoo! Le kako naj začnem tole objavo? Sem pol leta govoril, da me na Laz ne bo več za novo leto. Pa ne, da bi me motila družba, ki je bila vsako leto res enkratna, zabavali smo se po dolgem in po čez – nekako sem se naveličal okolice (beri: grapo med Kredo in Slatno sem plezal že vsaj 7-krat), pa tudi stažu primerno (absolvent) sem hotel letos iti na kakšen bolj pijanski izlet v tujino. No, plani so bili narejeni za Prago (to bi blo dobr!), a so se izjalovili, tako da sem nazadnje sestri poslal razočaran e-mail, če...
Continue reading...

Dopoldanski skok na Soriško planino

V četrtek sem (klasično) bil pri Bricu na naviranju plastike, nakar upade Mato in me vpraša, kva kej počenjam naslednji dan. No, si rečem, odlično, na šihtu sem si vzel frej, pa bomo kam šli. Plan je, da skočimo preverit, kakšne so razmere za turno smuko. Ker se ravno isti dan zgodi nesreča s smrtnim izidom (snežni plaz) vemo, da se z razmerami ni za hecati, tako da se odločimo za varno smuko nad Soriško planino. Meni je zelo všeč, da štartamo šele malo pred 9 iz Kranja, tako da se prvič v tednu zares naspim (sej veste, veseli december,...
Continue reading...

Teranova smer v Dolgem hrbtu

Na friko.si je sredi tedna prav iznenada priletela novica, da je Davo Karničar plezal Teranovo smer in da je za dane vremenske razmere super narejena. Sam sem v četrtek ravno “fural safr”, ker sem skenslal povabilo na Mojstrovko, tako da sem hitro začel najedati, če bi kdo v petek šel preverit razmere nad Jezersko. Jože je bil takoj za, medtem, ko se je Matej še nekaj upiral (kao, da mora popravit avto), a ne za dolgo. Prav tako se javi Jure, Matej pa najde še Anjo, ki ji omeni, da “gremo samo malo hodit v hribe”. Hehe, no sej hvala...
Continue reading...

Neuspel izlet v Tamar

Z Matotom sva se prav na hitro zmenila, da bova skočila pogledat v Tamar, kakšne so razmere s slapovi. Sej sva po zobeh vlačila tudi druge destinacije, ampak glede na otoplitev sva nekako pričakovala, da bo vsaj v Tamarju ostalo kaj ledu, ker so temperature v Ratečah bile nekako konstantno pod nulo. Tako se ob pol 6 odpraviva iz Kranja, nakar sva bliskovito hitro v Planici. Matej sicer jamra, da je ves presušen od kebab pice, ampak zastavi pa tako udarniški tempo, da ga komej dohajam :). Tako sva neverjetno hitro pri domu v Tamarju, in kot bi mignil, sva...
Continue reading...

Skok na Jezersko

Končno se je začela prava zima! Ujeeee! Sam sem bil 2 tedna bolj švoh, ker sem nekako uspel fasati dva prehlada, enega za drugim, ko sem ravno mislil,da sem se že pozdravil. No, kakorkoli, čeprav me je še malo bolelo grlo se nisem mogel upreti povabilu Janeza, da se gre prvič v letu preveriti, kakšno je stanje s slapovi. Tako se nas skupina 4-ih (Miha, Jane, Tušek in Janez) odpravi nad Jezersko. V planu smo imeli splezati Sinji slap, in res, od avta zgleda zgodnji, izstopni raztežaj kar splezljiv. No, bližje, ko gazimo, bolj tenak zgleda led. Ob hoji se...
Continue reading...

Plezanje v Jezerskem Stogu

Jesensko deževje je končno (vsaj za kak dan) popustilo in v soboto je bil v hribih napovedan popolnoma sončen dan. Z Milošem nisva hotela stati križem rok, zato se še v petek zvečer zmeniva, da bova namesto v Vipavo (kjer imajo tečajniki prvi izlet v večraztežajne smeri) naslednji dan preživela v fužinskih planinah, točneje v kratkih, sončnih smereh Jezerskega Stoga. Vodstvo prepustim Milošu, ki je v Jezerskem Stogu enkrat že plezal. V Kranju se dobiva ob 7 zjutraj, nakar sledi divja vožnja, zajtrk v Bohinjski Bistrici ter nadaljna vožnja do planine Blato. Malo sva pozabila na minule poplave in deževje,...
Continue reading...