Enkrat za spremembo smo se vsi strinjali, da bi bilo fino iti v hribe samo pohajkovat. Brico je bil podobnih misli, saj je v petek in soboto planiral izvesti “spoznavno” turo za udeležence letošnje odprave v Peru. Cilj je bil seveda jasen – planina Laz in bohinjski konci :). Sam osebno sicer ne grem v Peru, vendar se mi je že dolgo luštalo po klasičnem izletu v hribe, tako da vprašam, če je okej, če grem zraven. Seveda se me nobeden ne brani :), prav tako pa zraven povabim še Nado, ki me že nekaj časa prosi, da naj jo...
Continue reading...
Ojej! Že cel teden nismo plezali, pa je bilo takoj treba to popraviti. Tokrat smo se odločili, da gremo za razliko od prejšnjič plezat v Kamniško-Savinjske Alpe. Ekipa je bila enaka kot je zadnje čase vedno – fantastičnih pet, a.k.a. Janez, Maja, Miloš, Jernej in jaz. Tokrat se za razliko od prejšnjič dobimo kar v Škofji Loki, saj nas bo pot vodila proti Kamniku in Kamniški Bistrici, tako da štartamo ob pol 5 zjutraj v Škofji Loki. Sledi kakšna ura vožnje do Kamnika, nato pa z Janezovim avtom zagrizemo v breg nad Kamniško Bistrico. Vreme sicer ni najbolj obetavno, saj...
Continue reading...
Že v soboto smo se na povratku iz Vrat (ter na pijači in sladoledu v Gali) z ekipo (Janez, Maja, Miloš, Jernej in moja malenkost) zmenili, da se gre v ponedeljek spet plezat. Ker smo bili ravno iz Stene, smo se odločili, da se zapodimo v drugi konec Julijcev, na zahod v sosednjo Italijo. Za slovensko mejo se nahajajo t.i. Zahodni Julijci, čudovito gorovje, o katerem lahko govorim samo v presežkih. Dejansko sem sam bil prvič v teh koncih, in reči moram, da so name naredili močan vtis. Gore so visoke, oddaljene, nazobčane in izjemno pravilno strukturirane. Viš, Montaž in...
Continue reading...
Pa smo le šli! Slovenska smer v S steni Triglava je bila že doolgo na moji (in tudi drugih) listi želja, vendar nikdar nismo zbrali poguma zaradi navigacijskih težav. Vsi namreč pravijo, da je smer orientacijsko precej zahtevna. Če temu dodaš še veliko dolžino smeri (700-800m) ter plezanje v gojzarjih, res nočeš zalutati. Na našo veliko srečo se nas je usmilil Janez, tako da je padel telefon in že smo bili zmenjeni. Janez je v navezi imel svojo hči Majo, v naši navezi pa smo bili Miloš, Jernej in moja malenkost. Navkljub navezi treh se hitrost ni tako zelo poznala,...
Continue reading...
Brico je tečajnike, kot vsako leto, konec junija peljal v Švico narediti ledeniško tehniko. Ker se lani dane ekskurzije zaradi izpitov nisem mogel udeležiti (sem pa ledeniško tehniko opravil na Mont Blancu), sem se za pot odločil letos. Z Milošem sva bila edina predstavnika najine generacije, z nami pa je bil še Luka, ki je obiskoval šolo še eno generacijo pred nami. Z Milošem sva imela namen ostati v Švici tudi 3 dni po odhodu ostale ekipe ter osvojiti še kak štiritisočak. No, ta plan se je kasneje izjalovil :). Tako se v sredo zjutraj nabere ekipa – vseh skupaj...
Continue reading...
Monsunsko deževje, ki je zajelo Slovenijo v zadnjem mesecu, je eden izmed poglavitnih razlogov, da že skoraj mesec dni na blogu ni nove objave. Tudi alpinisti svetovnega kova, kot je Steve House, ki je bil preteklih nekaj tednov na obisku v Sloveniji, so bili v obilnem deževju precej nemočni, kaj šele amaterji, kot sem jaz. Kakorkoli, nekaj dni nazaj se je vreme le ustalilo in v petek sem si končno lahko v poletni temperaturi privoščil pivo na sončku. Že med tednom sva se z Milošem menila za turo med vikendom, in sam sem predlagal kar Novo centralno smer v zahodni...
Continue reading...
Ker je zunaj spet lepo vreme, nama z Milošem ni in ni dalo miru, tako da sva se kar na hitro zmenila, da greva splezat novo smer v Ratitovških špičkah (južno ostenje Ratitovca), ki sta jo nekaj tednov nazaj splezala in opremila Janez in Ivan – Spominska smer Čerin Miran. Milošu sta tako v četrtek odpadla 2 sestanka, in takoj sva bila na poti proti Prtovču :). Ko prideva gor, naju kar malo zmrazi, saj piha leden veter, po travnatih južnih vesinah pa se še lesketa sneg. No, ko prideva v gozd, je takoj bolje, in v zavetrju je na...
Continue reading...
V nedeljo, ko smo tečajnike peljali plezat v Špičke, da se malo ogrejejo pred post-prvomajsko Paklenico, smo se s Knificom in Bricem začeli dogovarjati, da bi skupaj šli plezat v drugo smer v Ratitovcu, imenovano Drzni let. Smer je precej bolj resna kot Špičke, saj so cugi ocenjeni vse tja do 6b+/6c (vsaj tako pravi Brico). Sam sem nato le še moral poiskati soplezalca. Na srečo se je Igor v torek vrnil iz Rovinja, in seveda je bil takoj za akcijo! Ker je imel Brico čas le do 2 popoldne, se v sredo že zgodaj zjutraj ob 6. uri dobimo...
Continue reading...
Ker nisem imel namena celotne prvomajske počitnice posedati doma, smo se z Milošem, Tino, Igorjem in Karmen prav na hitro zmenili, da bi odšli plezat v Istro. Ker sta bila Tina in Miloš tam ravno kak vikend nazaj in sta se imela super, smo se odločili, da ponovimo celotno zadevo. Tina, Miloš, Igor in Karmen so imeli namem ostati do torka, sam pa sem planiral že v soboto iti nazaj (v nedeljo sem namreč moral cel dan pomagati Bricu pri uvajanju tečajnikov v večraztežajne smeri, plezali smo namreč v Ratitovcu), tako da smo šli ločeno. Tina in Miloš v avtodomu...
Continue reading...
Za vikend je že med tednom padla debata na FB-ju, da se gre plezat. Kot vedno je bil v akciji Joža, Miloš, nazadnje pa sta se nam pridružila še 2 tečajnika. Jože je imel ogledano Belo peč nad Tržičem, vendar ga zjutraj z Milošem na kofetu prepričava, da bo v Beli peči na 1700m nadmorske višine presneto mraz. Lani smo namreč tam plezali aprila, pa je bilo mraz kot strela, navkljub bolj sončnemu vremenu, kot se je obetal za naš dan. Ker sem sam imel v avtu vso skalno opremo (frende, jebe, kline) sem takoj podal predlog za Malo goro...
Continue reading...