Že prejšnji teden, na moji rojstnodnevni žurki, je Jernej omenil mtb turo na Kofce, in ker se je vreme za konec tedna tako odlično uredilo, smo se že takoj zedinili za petek popoldne. Vreme je zdržalo, Jernej je opravil s sestanki, Maja s šolo, in okrog 1 popoldne se odpravimo proti Tržiču.

Na srečo se je za šoferko javila Teja, tako da smo imeli navzgor cca. 1 uro vožnje manj, ki bi se sigurno kar vlekla. Teja nas tri kolesarje odloži, sama pa se z Didi (kuža) odpravi v lov za gobami po normalni peš poti proti Kofcam. Mi trije pa za kako uro sledimo dobri gozdni cesti, dokler se na desno ne odcepi pot za na Kofce. Sledi še 10-15 minut “jebanja ježa”, oz. prijetna klančina, kot bi se izrazil Jernej. Sam namreč suvereno odpelje zoprn, nagruščan klanec, medtem ko morava z Majo obadva kar nekajkrat stopiti s kolesa, ker nama zadnja guma zakoplje. A nič ne de, saj prav kmalu dosežemo Kofce.

Tam malo pomalicamo ter počakamo Tejo, ki je razočarana, saj se je veselila toplega obroka, pa je koča v septembru žal odprta le še za vikende. No, še vseeno upraviči svoj sloves talentirane gobarke, saj ji uspe nabrati nekaj prav lepih jurčkov :). Nato pa sledi bolj “zabaven” del ture – spust nazaj dol v Tržič. Na srečo Jernej dobro pozna pot, tako da nikoli ne zaidemo.

Sprva se spustimo po zoprnem grušču, ki je navzdol veliko večja uživancija, in kaj kmalu prečkamo cesto in se usmerimo na singlco, ki nas gori-doli popelje skozi gozd. Pravzaprav se detajlov spusta v točnem zaporedju ne spomnim, vem pa, da sem bil na določenih odsekih kar presenečen – spust s Kofc namreč postreže z vsem: strmimi potkami, velikimi skalami, nekaj odseki polnih korenin, predvsem pa (kar sva z Majo večinoma prepešačila oz. je zadevo sfural le Jernej) veliko ostrih ovinkov v veliki naklonini in po možnosti še polnih skal.

No, da ne bom samo grajal – tura je načeloma zelo lepa, saj ima, kot pravi Jernej, praktično vse možne oblike mtb terena; in verjemite mi, ko rečem, da ne skopari s čudovitimi, v ostre brežine zarezanimi in izredno razglednimi stezicami, kjer prednjači predvsem del nad Tržičem. Nazadnje pa spust direktno v mestno jedro – skoraj tako, kot če bi šel na Lubnik in se pripeljal nazaj do gradu v Loko :).

Eto, tura je ful lepa in primerna tudi za zgodnje popoldne, tako da jo res priporočam vsem! Pa hvala Jerneju za vodenje, Teji za (skrajšano) vožnjo in Maji za družbo :).

Galerija slik