Tamar – Rastlinca

Temperature se dvigajo, vreme je tako že dva tedna odlično, človek more pa delat. No, temu sva z Janezom rekla, da narediva konec, in v sredo obadva suvereno vzameva dopust. Destinacija: Tamar, cilj: Rastlinca (WI3+). Ob pol 6 zarana se odpraviva iz Škofje Loke in po uri vožnje parkirava avto pred skakalnicami v Planici. Pot se vsaj meni, kot ponavadi, vleče, ampak v jutranji otopelosti še nekako gre. Cesta do Doma v Tamarju je, kot vsako leto, zgledno urejena, in v škripanju po pomrznjenem snegu si obetava dobro plezarijo (ob avtu je bilo -4 stopinje).

Ko doseževa slapove, pa se izkaže zahrbtnost vremena zadnjih nekaj dni – zaradi inverzije odčitava že pozitivne temperature (3 stopinje). Na vrhu Sveče se odvija brizgalna brizga, v Skritem slapu pa ravno ob prihodu zaslišiva bobnenje (beri: slap ni narejen). Na srečo sta Rastlinca in Centralni slap v povsem zadovoljivem stanju. Sam sem obadva slapova plezal 2 leti nazaj, ko sta bila sicer še bolje narejena (sploh Centralni slap), ampak za 11. decembra so razmere super! Medtem, ko se opremljava za plezanje, naju dohiti naveza še treh gorenjcov, s katerimi si nato “razdelimo” slap. Midva z Janezom plezava bolj po levi, oni pa bolj po desni strani.

Prvi raztežaj žreb dodeli Janezu, tako da se radostno zapodi v led, saj ima danes namen stestirati nove čevlje in kline na cepinih. Led odlično popa; je sicer trd, vendar se talarji ne delajo pretirano pogosto. V prvem raztežaju Janez že spleza čez najbolj strm del slapu, in kmalu nad njim v ledu uredi sidrišče. Meni tako za vodstvo pripade drugi raztežaj, ki ga vlečem proti levo; linija, ki si jo izberem, morda ni najlepša, saj vsebuje nekaj prečk in votlega ledu, kamor ne morem zavrtati šraufa. Pri tem mi ob enem vrtanju uspe v globino poslati en vijak. Po točnih 60m uredim kar sidrišče na zamrznjeni korenini (ime slapu je res na mestu!), in Janezu preostane le še nekaj metrov strmine in izravnava na vrhu slapu. Ko sestopiva s slapov (pot je zgažena), zagledava v Rastlinci še eno navezo, prav tako pa se 2 korenjaka lotita Centralnega slapu. Ta je tudi narejen, le pri sveči mora človek biti nekoliko bolj nežen.

Tako da  – razmere v Tamarju zaenkrat omogočajo plezanje Rastlince in Centralnega slapu, je pa vprašanje, kaj bo, če se temperature še dvignejo, saj smo z nasprotne strani (Ponc) slišali kar nekaj grmenja, ko so se številni (letos pomojem izjemoma narejeni!) jezički ledu rušili. Sicer pa je narejenih tudi kar nekaj drugih slapov, ki jih dosežeš s ceste Planica – Dom v Tamarju; vsaj za eno tako linijo veva, ker na parkirišču srečava 2 GRS-jevca, ki pravita, da je zadeva letos prvič v ledni obliki.


Galerija slik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja