Na prelepo sredino jutro se nas skupina korenjakov odloči, da ne bomo “šihtali”, tako kot večino ljudstva, in prelep dan raje izkoristili za izlet v vsem priljubljene konce – hribe, seveda! Tako se nas peterica dobi na Ljubelju že zarana, 15 do 6, in okrog 6. ure krenemo proti Zelenici. Temperature so zadnjih nekaj dni res podivjale, in zaradi inverzije je že ob 6 zjutraj na Ljubelju 5 stopinj! Če bo šlo tako naprej, bo treba uro štarta prestaviti še bolj v noč…

V prijetnem klepetu mine pot do Centralne grape, kot bi trenil, in po prečenju snežišč se z Janezom nekako orientirava, da je očitna grapa pred nami Zeleniška (ki smo jo plezali lansko leto). No, pa sva se, kot se je pozneje izkazalo, zmotila. Pot zastavimo kar v levo po rampi in po kratkem žlebu na snežišča nad nami. Sneg zaradi zgodnje ure še dobro drži, vmes pa je celo nekaj škripavčka. Po vzponu po snežišču nas pričaka še en bolj strmejši žleb, in že smo pod vršnimi opastmi Begunjščice. Po pregledu materiala doma smo nekako ugotovili, da smo plezali nekje med Rožičevo grapo in Direktno smerjo. No, pa kaj bi človek kompliciral :).

Mimogrede, v Begunjščici sta bili isti dan tudi Petr in Štef, ki sta se vzpela po Y grapi in navzdol na Zelenico odsmučala. Sami ferajnovci :). Na vrh smo prišli brez večjih težav in (seveda) nismo bili prvi, in po požirku čaja se hitro odločimo, da sestopimo po Šentanskem plazu. To pomeni, da nas čaka še lepo grebensko prečenje dela Begunjščice.Zaradi prelepih razgledov in topline se nam namreč prav nič ne mudi nazaj na zeleniško stran gore. Po sprehodu nekaj velikih opasti in napokane snežne skorje smo že v Šentancu, in po ekspresnem sestopu okrog 11. ure že uživamo v vafljih in vroči čokoladi v one and only Irishu v Tržiču.

Razmere so na Zelenici še vedno odlične, zalito je vse, se pa pozna dvig temperatur, in bo potrebno resns ture začeti reees sredi noči, če se ozračje ne shladi.

Galerija slik