Chamonix 2014: Vallee Blanche in Grand Montets

When in Rome, do as Romans do. Tudi mi smo spoznali resničnost tega stavka, ko smo se v sredo zopet v jutranji gužvi drenjali pred vstopom v gondolo za na Aiguille du Midi. Naše plezalske ambicije preteklih dni smo za kratko odložili na čakanje, saj pol metra pršiča dejansko res obljublja samo eno zvrst zimskega udejstvovanja – turne smuke, seveda! Kot preostalih 99% prebivalcev Chamonix-a se tako v vetrovnem, rahlo oblačnem jutru znajdemo na Aiguille du Midiju. Le en dan prej smo bili zgoraj med redkimi obiskovalci (čeprav je bilo vreme lepše), danes pa gorska postojanka poka po šivih.

P3260084-131.jpg IMG_4892-134.jpg IMG_0098-138.jpg IMG_0104-141.jpg IMG_0669-147.jpg IMG_0677-148.jpg

Vodniki se drenjajo spredaj, gore folka se napravljajo na izstop kar znotraj tunela, mi pa najdemo skoraj prazno “ledeno” dvorano, ki vodi na izstop iz Aiguille du Midija na greben in na sedlo. K sreči po grebenu na sedlo vodita 2 poti, tako da z derezami v hitrem tempu prehitimo množice navadnih smučarjev, ki jih gorski vodniki spuščajo dol kot kakšne mule po štriku. Rad verjamem da drsi, če imaš samo alpske pancarje :O. Na sedlu močno piha, tako da na brzino nataknemo dilce na noge in gasa!

IMG_0698-150.jpg IMG_0705-154.jpg IMG_4949-163.jpg IMG_0188-174.jpg IMG_4997-177.jpg IMG_0224-184.jpg

Strahovi, da znamenite klasike med turnimi smuki, Vallee Blanche, ne bomo našli, so bili neutemeljeni. Le en dan po sneženju je namreč pol ledenika zritega huje kot park na Krvavcu. Navkljub temu so ledeniške razsežnosti pač take, da še vedno najdemo deviški sneg, in v vriskanju smučamo navzdol po ledeniku. Kot bi trenil, smo pod Rognonom, in ozko grlo ob strmem skoku, kjer ledenik pokaže zobe, povzroči kar dostojen prometni zastoj, saj je prostora le za 1-2 smučarja vštric. Ob vznožju napokanega dela ledenika se tako umaknemo na stran in užgemo eno malico, ter se kopamo v razgledih.

IMG_5005-188.jpg P3260106-197.jpg IMG_0255-204.jpg IMG_0732-205.jpg IMG_0740-208.jpg

Sledi kar nekaj kilometrov ravnine, ki visi ravno dovolj, da se ni treba preveč poganjati, če človek spusti smuk. Kaj bi želel lepšega – spust po gromozanskem ledeniku, naokrog pa sami vršaci, ki parajo nebo! Prehitro se znajdemo na koncu ledenika (obidemo turistično varianto izstopa, gondolo na hotel Montenvers). Čaka nas poletna vročina, v kateri se slečemo “skoraj” do nazga, naložimo smučke na rukzake in se vzpnemo na bližnji kucelj. Od tam pa do Chamonixa pa spet s smučami navzdol! Nekajkrat se sicer sezujemo, ker je pot že kopna, a po 21km radostnih užitkov se znajdemo točno tam, kjer smo začeli! Mega-zakon-špon! Navkljub gužvi.

IMG_0750-216.jpg IMG_0297-227.jpg IMG_0308-235.jpg IMG_0771-239.jpg IMG_0363-244.jpg

Naslednji dan se odločimo, da poizkusimo našo srečo v neizrazitem vrhu, poimenovanem Petite Aiguille Verte, ki se nahaja pod večjim, bolj znanim bratcem (Aiguille Verte). Vrh je res relativno neizrasit, saj se dviga pičlih 350m nad zgornjo postajo gondole na smučišču Grand Montets. Ko izstopimo iz zgornje postaje gondole, nas pričaka deviška flanka, ki jo ravno reže skupina zagnanih free-riderjev. V času, ko mi pijemo razglede, oni dosežejo sedlo pot Petite Aiguille Verte in odsmučajo na južno stran po strmi grapi. No, to ne bo za nas, bodo pa naše deviške flanke pod vrhom! Zagrizemo v breg in po krajšem vzponu malo pod sedlom snamemo kože in se spustimo v frišen višinski “powder”. Juhu!

IMG_5112-251.jpg IMG_5119-256.jpg IMG_5145-258.jpg IMG_5180-262.jpg IMG_20140327_155718580_HDR-292.jpg

Z Janezom sva bolj “bloška smučarja”, zato sta 2 furi po dovolj, ostali pa kar 3x nataknejo dilce nazaj in še enkrat zakoračijo v breg, tako je smuka nora. Kar malo poklapanih obrazov nato po smučišču odsmučamo navzdol do mesteca Argentiere, kjer nam preostane samo še en dan dopusta. Hvala bogu smo ga dobro izkoristili!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja