Po treh dneh plezanja v dobrem vremenu naju je doseglo zopet nekaj slabšega vremena. Tako sva prvi dan izkoristila za “pavzo”, regeneracijo in poležavanje v Chamonix-ju. Chamonix me vedno preseneti – sredi poletja je namreč v njem res velika gužva, vendar ima mestece prijeten utrip, polno kavarn, gostiln, ter trgovin z gorniško opremo. Eno redkih mest, kjer res uživam v samem sprehajanju naokrog in “šopanju” :). Med sprehodom zavijeva tudi v vodniški urad, kjer se pozanimava o razmerah za normalni pristop na Aiguille d’Argentiere, kjer nama zagotovijo, da so razmere dobre ter da ledu na vrhu ni.
Slabo vreme se obeta še za en dan, zato razmišljava, kaj bi počela: hiter pogled na zemljevid nama pokaže, da je Ženeva pičlih 40 minut vožnje oddaljena od Chamonix-ja. Sam sem si precej želel videti Grenoble, nekakšno prestolnico alpskega dela Francije, vendar je do njega precej več vožnje. Naslednje jutro se tako ob človeški uri odpeljeva proti Ženevi, in res – v manj kot uri je najina Toyota že zaparkirana v mestnem središču.
Sprva obiščeva vodni curek, ki v mestnem pristanišču brizga vodo čez 100 metrov visoko. Sej je zanimivo, ampak res nič posebnega. Generalno me samo mesto ni impresioniralo – turističnih atrakcij ni veliko, vsi, ki sva jih na ulici srečala, pa delujejo izredno zatopljeni v svoje delo in samo letijo od opravka k opravku. Prav tako ne vem, če sem že kje srečal toliko ljudi, oblečenih v obleke. Welcome to corporate Switzerland, al nekej tazga :). Seveda ne manjka črnih, rumenih in severnoafriških priseljencev, ki tako kot po drugih velikih mestih opravljajo dela, ki so srednjemu in višjemu sloju pod častjo. V Ženevi je ta dvoličnost izredno jasno vidna!
Ko že končava s sprehodom po mestu, naletiva na biser – stari, srednjeveški del mesta je res simpatičen, saj ga sestavljajo ozke, tlakovane uličice, nekaj lepo ohranjenih cerkva, ter polno majhnih, simpatičnih lokalov, kjer bi se z veseljem ustavil in pojedel kak sirov fondi, če te ne bi odganjale po švicarsko zasoljene cene. Zame najlepši del mesta!
Obisk prav hitro zaključiva, saj naju naslednji dan spet čaka lepo vreme in hribi. Zato že zgodaj popoldne pomahava Ženevi v pozdrav, in se odpeljeva nazaj v Chamonix.