Zbudiva se v napol oblačno jutro. Po obilnem zajtrku se nama nič ne mudi, in na vstopu v narodni park Abel Tasman se znajdeva šele okrog 11. ure dopldan. Najin plan, rentanje sea kayakov, se hitro izneveri – teta nama pove, da sva žal prepozna – zato izberava drugo najboljšo opcijo: vodni taksi v osrčje parka in transport nazaj. Narodni park Abel Tasman se namreč nahaja ob obali in sestoji iz številnih zalivov, peščenih plaž in mehko granitnega skalovja. Hkrati je dobro zavarovan pred valovi, tako da ga ogromno ljudi prevesla s kajaki.
V vožnji z gliserjem do zaliva Bark Bay sva obadva kar s Kozjekom kar malo razočarana – plaže so sicer ers lepe, vendar je količina ljudi neomejena! Prehitevamo namreč kajak za kajakom, medtem ko se po vseh plažah tare pohodnikov. Abel Tasman ponuja enega izmed “Great Walk”-ov: 3 do 5 dnevno pohajkovanje ob obali z urejenimi prenočišči. Del te poti kaniva prehoditi tudi midva, preden naju vodni taksi pobere v zalivu Anchorage.
Za cca. 10 kilometrski pas obale imava časa le 2 uri in pol (loviva namreč zadnji vodni taksi nazaj do izhodišča), ampak prva stvar ob pristanku je, da si odpreva prvo pivo, preden se preveč pogreje. Dobro uhojena pot naju nato pelje skozi bogat priobalni gozd, in kot bi trenil se znajdeva pred zadnjim odsekom poti. Časa je še dovolj, si rečeva, nagneva še drugo, tokrat že preveč mlačno pivo, in se zabriševa še v vodo.
Zadnji del poti je bil vsekakor najbolj zanimiv. Na tem delu Nove Zelandije je namreč razlika med plimo in oseko največja in znaša vse tja do 6 metrov. Upava, da je pot po peščenih sipinah dovolj plitka, da nama ne bo potrebno delati velikega ovinka po gozdu. In res – nasmehne se nama sreča. Nahrbtnike si posadiva kar na glavo, in zabredeva v vodo, ki nama na srečo tudi na najglobljem delu sega le do pasu. Čaka naju še skok čez hrib, in znajdeva se na prenatrpani plaži zaliva Anchorage. Čez 50 ljudi čaka na vodne taksije, da jih odpeljejo nazaj. Res, masovni turizem je park za obadva dodobra pokvaril.
Zadnji večer s Kozjekom si spet začiniva s pivom, naslednji dan pa se najine poti žal ločijo…