Vreme v regiji Nelson se je začelo kvariti: prva nevihta je kemp ujela zjutraj. Navkljub temu se odločim, da izvedem dvodnevno turo okrog gore Mt. Arthur (1795m) v narodnem parku Kahurangi. Po adrenalinski vožnji po izredno strmem makadamu se šele ob 12 znajdem na parkirišču. Vreme ne obeta nič dobrega in hitro odpišem idejo, da bi se povzpel na sam vrh in si ogledal apnenčaste skalne sklade, ki so predstavljali kuliso izhoda iz rudnikov Morije v filmu Gospodar prstanov.

Načrt spremenim: šel bom do koče Salisbury hut po gozdni poti (12km), tam prespal, naslednji dan pa vrnil v dolino. Pa me že takoj na začetku poti zvabi strma pot do koče Arthur hut, ki ji eno uro sledim do le-te. Tam se osvežim, nato pa nazaj spust v gozd in naprej proti cilju. Po pravici povedano sem hoje po gozdu že malo sit; že res, da je gozd precej bolj zaraščen in “starodaven” kot pri nas, toda hoja vseeno postane enolična, ko imaš te gmajne za sabo že nekaj deset kilometrov. Tukaj je še toliko huje, saj me pot vodi po pravi gozdni cesti.

Ta pot, tako kot velik del zahodne obale južnega otoka, je bil prevsem zanimiv za rudarje, ki so tukaj izkali premog, pa tudi druge kovine kot npr. zlato. Ob poti tako stoji kar nekaj naravnih zatošišč še iz časa rudarjev, ki so jih priredili, da so “primerni” tudi za moderne pohodnike.

Malo pred kočo Salisbury me ujame še dež, in odločim se, da imam dovolj! Palerino na glavo, gamaše na noge, in po 6 urah dirkanja po gmajni in 30km se znajdem nazaj pri avtu. Sledi hitrostni spust v dolino, in vrnem se kar v isti kemp kot prejšnjo noč. Ob morju je precej lepše vreme, tako da si v miru skuham večerjo, potem me pa odreže kot keks.

Galerija slik