Nedelja je bil dan presežnikov! Dan smo z Janezom in Petro začeli z zgodnjejutranjim pohajkovanjem po svežem gozdu v zatrepu Zajzere. V pravem poletnem jutru so nam vlažne trave med hojo dobro “očistile” gojzarje, in vse skupaj nam je dalo slutiti, da bo dan tisti pravi – ne prevroč, jasen, z opranimi pogledi zaradi prejšnjodnevnega deževja, in samoten. V strumnem tempu stopicamo proti koči Pellarini, ki je tako simpatično ukleščena med ostenja Viša, Gamsje matere, Devic in Nabojsa. Pri koči si v čutare natočimo mrzle studenčnice, in v naraščajoči sončni svetlobi nas pot vodi čez Žabniško škrbino v dolino Mrzle vode.

Dolina Mrzle vode se mi je vedno zdela tako “odurna”, saj je že ime po svoje odbijajoče, “uradni” dostop v dolino iz ceste Trbiž – Rabelj pa je tudi tako okleščen v tiste strme grape, da ne vzbuja prevelikega upanja. Oh, kako sem se motil! Dolina je čudovita, razgledna, sončna in prav nič “mrzla”, kot nakazuje ime. Ko se spustimo vanjo, se počutimo, kot da bi prispeli v Dolomite. Čudoviti, monolitni rumenkasti stolpi nas obkrožajo s 3 strani, in vsakemu izmed nas po glavi trapajo same misli na prvenstvene smeri v okoliških stenah, ki kar čakajo na prve osvajalce nekoristnega sveta. Pa ne, da te stene ne bi bile preplezane; zgolj več je še odprtih možnosti.

Po 20 minutah hoje po dolini dosežemo vstop v predvrh Trbiške Krniške špice, simpatično poimenovan Pinacollo, kjer se opremimo in zagrizemo v strmino!

Smer ni težka. Uplezani hribovci bi jo verjetno lahko preplezani nenavezani, saj je skala prvovrstna, orientacija pa lahka. Skoraj celotnih 400m poplezavaš po stebru, iščoč najlažje prehode. Z izjemo detajla (IV-) se težavnost giblje med II in III stopnjo ko se v divjem in samotnem ambientu dvigaš proti vrhu. Skala je skoraj povsod (razen morda na vrhu) res prvovrstna, tista zasigana apnenčasta kamnina, ki nam je po svoje kar križala načrte, ko smo morali nabijati kline za sidrišča (mimogrede, v celotni smeri smo našli 1 klin). Tura za visoke hribovske romantike! Ko prispeš na vrh Pinacolla, pa si opravil le pol poti. Čaka te še razgleden greben na stik z glavno rezjo Trbiške Krniške špice, od koder imaš lep razgled na travnate planjave okrog koče Corsi ter Koštrunove špice. Poiskati moraš (sicer očitno) nagruščeno polico navzdol, ki te v zmernem spustu po šodru pripelje na melišče, od koder je sestop prava igrača.

Vmes se sprehodimo tudi pod gromozansko streho neimenovanega vršiča v grebenu Divja koza – Trbiška Krniška špica. Prov firbec me matra, ali je to že kdo plezal (glej fotke)? Sestopimo po poti pristopa. Tako čudovita nedelja, pa smo samo okrog koče Pellarini srečali še nekaj romantikov, sicer pa smo celoten dan bili povsem sami!

4 kepice sladoleda pri koči na Zelencih so samo pika na i še enemu čudovitemu dnevu :). Smer resnično priporočam vsem romantikom! Prelepo, netežavno plezanje v čudovitem ambientu je kot nalašč za uvod v fantastično kuliso Mrzle vode.

Galerija slik