Desni slap pod Prisankom

Na predbožični dan sva šla z Evo pogledat, kakšne so kej razmere v slapovih pod Prisankom. Ker sva obadva imela popoldanske družinske božične obveznosti, sva štartala že ob 4h. Malo zaradi timinga, malo pa tudi zaradi tega, ker je novica o dobrih razmerah v Desnem slap že pricurljala na Internet, in sva se bala gužve. No, ko malo čez 5. uro zjutraj parkirava pred Kočo na gozdu, je zunaj še trda tema, in suvereno zadremava še za pol ure. Tudi ko naju zopet zdrzne budilka, je zunaj še vedno trda tema, ampak valda je čas da greva, kar potrdi še en avto, ki parkira poleg naju ravno, ko začneva s hojo.

V soju čelk prisopihava pod slapove, in medtem ko se napravljava, da zaplezava v spodnji, položnejši raztežaj (ki je baje pozimi pod snegom), naju prehitita dva modela iz tistega avta. Na srečo sta bila tako hitra, da sta nama že v tretjem raztežaju pobegnila naprej, tako da ni bilo nobenega čakanja. Mraza ni sicer nobenega, in nisem pogosto plezal slapov v tako toplih razmerah, kar je sicer super (ponavadi te v slapovih zebe kot mačka…). S prvim in drugim raztežajem hitro opraviva v soju čelk, nato pa se končno naredi dovolj dneva, da le-te ugasneva.

Tretji raztežaj postreže s kar strmo plezarijo, kjer sprva slediva predhodnikom po ozkem lednem jeziku na desni, nato pa naju pot vodi elegantno okrog boka strme zavese v levo, nakar izplezava na izravnavo. Pred nama se dviga famozna sveča (oz. pomanjkanje le-te!). Tako nama ne preostane drugega, da prečiva po policah desno med borovce. Na borovcu urediva prvi štant, nato pa zaplezava navzgor po podrti skali in desno v graben, kjer v ledni fliki narediva še en štant. Končno lahko prečiva nazaj levo navzgor po ledu/skali/travah, da se znajdeva nazaj v slapu. Eva predvsem v prečki po skali uživa še 3x bolj kot v ledu, ter komaj čaka na podobne raztežaje :).

Zadnji raztežaj od spodaj izgleda kar malo rahitičen, same gobe in svečke. Vseeno ocenim, da je varno splezljiv, in ko v podstavek zavrtam nekaj vijakov, gre lažje :). Na začetku se da lepo hakljati cepine, kasneje pa dosežem desni bok slapu, ki je bolj pokončen, vendar še vedno tenak. Sicer pa se najdejo mesta za vijake, tako da je glava lahko mirna. Evo zadnji raztežaj končno našuta (hehe), vendar sva na vrhu obadva zadovoljna, saj je bil raztežaj lep.

Ker sva tukaj prvič, in ker so ob slapovih urejeni štanti za abzajl, ni nobenega vprašanja, kako bova sestopila, in po 5 spustih po vrvi se znajdeva nazaj pod slapom. Gužve ni, še 2 navezi srečava, ki pa sta splezali le prve 3 raztežaje. Razmere v slapu so za konec decembra dobre do odlične, slap je v spodnjem delu sploh super in prijetno navlažen, pa tudi precej pokončen (v glavi sem ga kar malo podcenjeval). Mimogrede, baje je tudi Centralni slap do sveče dober! Me pa malo skrbi za led, če bo še dolgo taka inverzija…


Galerija slik

1 komentar

  1. Pingback: Desni slap pod Prisankom - zluftan.si

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja