Another week, another route. En teden po plezanju Madonne je zopet čas za pošihtno plezanje na Vršiču. Tokrat si z Evo zastaviva Jeseniško smer (V+/IV-V, 150m), kajpak zopet v Nad Šitom Glava.

Do dejanskega vstopa v smer, ki se začne na široki naloženi gredini v sredini stene, sva plezala nekakšno direktno vstopno varianto, ki je bila po pričakovanjih precej podrta. Varovala sva se pravzaprav samo en cug, v katerem sva našla celo en star klin, Eva pa je naredila malo šolo in izbila svoj prvi klin :). Nato sva se razvezala in se po precejšnjem šodru povzpela do očitnega vstopa v smer. Ponovna navezava na vrv je bila storjena precej malomarno, tako da je iz vrvi nastal en velik špaget, in Eva je kot druga v prvem raztežaju imela dodatno atraktivno plezarijo.

Na štantu sva nato krizno situacijo z vrvjo sanirala, in drugi raztežaj je oba navdušil. Taka pristna, dobro opremljena hribovska petica – edinole poka v sredini je nekoliko siromašna, in le s težavo mi je uspelo v globočine zatlačiti BD metulja #2. Za vse ponavljalce: vzemite metulja #3, bo mnogo lažje!

… in potem je zabave konec :(. Po dveh krasnih raztežajih se znajdeva na JV grebenu, po katerem izplezava na vrh Nad Šitom Glave. Med sončnim zahodom se nebo popolnoma razjasni, tako da se na vrhu znajdeva ob veličastnih razgledih na okoliške vršace, ki počasi tonejo v temo.

Le nad Prisankom v naju sveti polna luna, ki je te dni videti prav gromozanska. No, ni dovolj gromozanska, da ne bi potrebovala čelk za sestop nazaj do avta, v deževni september…

Galerija slik