Greben na Možeh

Na lep jesenski dan smo se z Matjažem, Evo in Anjo odločili za obisk grebena na Možeh. Idejo za izlet je dal Matjaž, ki si je grebenček že nekaj časa želel obiskati. Greben na Možeh se začne na Trianglu, nad kočo na Zelenici, in ko prispemo na sedlo na Trianglu, hitro ujamemo gamsjo stezico levo med borovci, ki nas pripelje na razgleden greben. Škoda le, da vsenaokrog vihra močan veter, ter da se sem in tja z veliko hitrostjo podijo oblaki. Medtem, ko je v Avstriji precej lepo, je v Sloveniji vse zabasano z oblačnostjo.

https://lh3.googleusercontent.com/a7SDeSg7_21tkfHtsOJTxNdTG7YH7E8XO-LCh3D9wvEfnjLovtMSZeWpiZslBVdrEpXRW8bkBbMl6z9Smpga1Jwl1Uij18niW05-uxovEpLN65KL6Ah6YbgPI2HZnMZRr3RI8BvOHC8 https://lh3.googleusercontent.com/QRbjWB3D2cd7xuPLiHYhzOXjEUcRj5rCyr_FRedZgqecYG0Op6YYV6cpq2SkpvkpIEt0r66ZSQVqUUJNma8q3JYepj5PnAUk_EatoONWDPvJ9D5gGxhnypc5vnLqleFk4QzH1zAiwhY https://lh3.googleusercontent.com/zpkLpIDQHNLOVeoS-rXKr5rNU9habMtKEEQVcGL3uILLrVvYoduHiwFIppKGAPwJs5gQdB-OtKy40QedqSsn-MsxIXlFUgGXAwrOqRx4_pve8ApmLS585zLlJaeOpJCu4v4hW502ymY

Nam nekoliko nagaja predvsem močan veter, ki poskrbi, da smo kar precej zimsko napravljeni v vetrovke in puhice; za oblake pa se ne sekiramo preveč, saj vemo, da ni napovedanih nekih padavin in neviht. Kakorkoli, v lepem poplezavanju kaj kmalu dosežemo sidrišče za spust po vrvi, kjer smo prisiljeni, da se napravimo v plezalni pas, ter z enojno vrvjo spustimo iz škrbine na Avstrijsko stran grebena.

https://lh3.googleusercontent.com/doKujnBLo3BBO5hGIZWNOMugk4G9XJdW3449txE6JiPvQMzZ3YddcjGxeUOU79XNSmXrRkeO-T5-BWC4vLHABuihBAp-YpVlQZpYrtIBe3h9j9iEOUOKFggYNNhX-NIBnftuLUSIESE https://lh3.googleusercontent.com/OhZQC0y-CxKZe2LEz45tQDl4aF2FT9cMXIMXZdzm6H8Fp8MBn8nEB6AvWS3t2B3UkMqrgngpZaVn_pZTn_M7cEb1XKRZe2PgIQ7okn4EkoXMCgH2lrbYnqfjnmDNbqe-P6-CukzyL0o https://lh3.googleusercontent.com/SYrM8AW0QgZEQgpifdTVhD7ZmpA6Zl0CQL7YDu5Pe0EDUBNGpwStZWxVgifxHBpVbKajI9u4xrMvpMg4ROzsXEuLFY67_IiprifG6qH4Hcb13BIPGm7UfMp6iMz53-JgMiVv2dvbdrA

Spust je dolg takole od oka nekih 12 metrov (bi relek), tako da bi verjetno prišel čez tudi z 30m vrvjo. Ko se vsi abzajlamo, in pospravimo vrv, nas čaka še prečenje zadnjega dela grebena na Možeh, ki se konča tako, da se znajdemo totalno v oblaku. Nekako se kar vsi skupaj potiho odločimo, da potegnemo prečenje do konca, do Suhega ruševja.

https://lh3.googleusercontent.com/YHzSYPfGkdnw_la7Am06KabuxIrZj-mN0BkcqvAE7G6mm5nICVfGieuF7sFaCOyTYzsB9ArWVQNsC5-avQ1qMKLQOGnGDtaoE5lItOEOI7aGHP1IjiCeaySVqclaNOXo_uzb6jiaL5A https://lh3.googleusercontent.com/XRSzuDBuO8AtClQk9E1rbWxnKZ_k9EXVDRaTGIn6XQXpVjLf1kEm1vQvhZSBidz2VZShxTbP2qJGKT6nlLdH58F_FLzE-_SIlmMUM_omsdpTz2CVVHZG7VkJzI1QyAJ_hyiiv7dSofc https://lh3.googleusercontent.com/G104GaZ968UT96hPuB5VOkCSx16VZ95kH6oxqQy4wZUGO_E1sD3BcDzscD-LP7OZ10puu2iGFtXy-qcn0gwnwUqhlG55JE9i5pPWegxG3QRHk3u5yD4SF__JPXmat-jMlNeujGiqehc https://lh3.googleusercontent.com/a20oiF5OdAUZFyxHvPmsaXMgzi856gO4efWe_BP4G5tuUTbQQ6VU5MuCaffRX15T8Umw-XYmebUgEV6tG5iKH2Iad-pMU-2UrRRMDiEamRAvg7IOrCaagUp7JPyiQDI-IJas3_T8xAo

Greben se tako v oblaku nadaljuje, in še debelo uro hoje nas čaka, da se končno dokopljemo na primerno višino, da pomolimo glavo iz oblakov, ter uzremo sončne žarke. Greben do te točke je bil simpatičen, se pa vsi strinjamo, da bi lahko bil kakšen detajl po borovcih nekoliko krajši. Na srečo smo v jesenskem delu leta, ko so borovci brez tiste pocaste smole, ki ti prav fino umaže roke.

https://lh3.googleusercontent.com/Xanikywu8oHlQExsctlcmGi9v7Ef2uEC-VH9n67W96rv3LRvj4D-CyFacyXX7AUPPOCKW6klpvaiJA1F2iqYUJP2s90V7VnezY8SBL1WWLxirq8zUtBtW8eyEB6I3DYSx20c3cdf1iY https://lh3.googleusercontent.com/CFnElpw15JEJ0o1aR-zEmcrOQRpE186GLeGAEnGjtzqXZRYCywtyq6t_5sIWYxDICcJcm_z9PwcCO8ROV5yA6H9QdMqSSdm_u_Jc5fTrXtZVw-r90cdNr3NU7AX_MKprSK-diXzB4SE https://lh3.googleusercontent.com/ZH8RsLvu_GBJsRyuHSLtvCmmqcKG1_7-rKFKASdc-nClQNIEQnfDSlts07fC6Y4hOlJZ5vcoadzEv0uZibHxOrSaBYGR2IaYFwZzz_4psW0WM7Vc1Y7e7CrZWG9HGKDPHVuX-q3y-_s

Kakorkoli, zadnji del poti nas čaka, ko se po simpatičnem – sicer nekoliko podrtem – grebenu vzpnemo na vrh Palca (ali pa Zelenjaka) – nihče ni siguren, kaj je pravi vrh – nekateri citirajo Golnarja, nekateri lastno intuicijo in hribe.net. Na koncu koncev ni važno kateri vrh je, bolj važno je, da smo na soncu (čeprav še vedno zoprno piha) ter da je čas za malico! Pri tem požanje največji aplavz Eva, ko iz nahrbtnika potegne cel tupperware spečenih palačink.

https://lh3.googleusercontent.com/hKzlL6DDR0aUphhxWBvAzbvv8W-U6knNfaoLOYB8oOtHUs0qGsHbbyUjgakTCGANu9HLll28eLIij_ueu1dEZs6vt06oX-cJnXkNzJoHNCPinMt7vQEZe7KYXFY4j5Xg0irQt-rxAQs https://lh3.googleusercontent.com/Mtq1NbpXairUr1JZ_RxUCg4ECPik_WaKoSLu1MdnFS6a1HJy0t2Ikt1LhbYYcE4xiGEi5moHUL4SruSJw_R7qi1tmONnIYa2mBIN-vDcedZ47YefbCHVVUeV0a2f2XfE6984JMRDAvw https://lh3.googleusercontent.com/Y5VrFYIkZuE7FXqxr4upxOrRdZzkfKi9420Ey1htbAAeRLrLQQTy0F9PzFrewNHZBfYZWeGdl1WyzotLrVq4ybp2nJz7BPtkoD39sdT6aVUxxf4vo8eQxmaIrz9-Zd26bS8aVI6M_Y0

Po res kraljevski malici sestopimo po planinski poti nazaj dol do krnice Suho ruševje, kjer ujamemo markirano pot nazaj do Zelenice, in sestop do Ljubelja je le še formalen zaključek prijetne ture, ki se nadaljuje v English pub v Tržič…

https://lh3.googleusercontent.com/uhixnkVycJjZs9KwTfz14Y68CaouStllnxMkUFoNIPiEiCAFDHFjiN4cJDwQyCxRu6xaPaGZ0q4ef6gQ4kSPS-9PhUpY8pmtAJvu45pMyEw683fgYWonR-Puv-vqlt5_L5UxFM3NJkA https://lh3.googleusercontent.com/tGmo1iTgC3kwd7C4NnJ36aL0uc635OO6kT-pqlzbgmtSud4eWhROdQcJNoKD-RNZTkTUVPVqhrlxA8FrZYJ2t8SuKEitsMsr8A-5jzbgKrP9EQh30ZJd5VaHTmNwMaerAzzDy9vcqYU https://lh3.googleusercontent.com/R7h8KllCfRDW0MgqB7OjF-S7BugCnbTsmUvQWb8_cq_E1uXVztZ1UmwY2y2wF6uj-GPSz-cns9joMaFnOQvyWxYGifPdEoCNtZhm0SV30cFgFDHNWuoh2nYA0HoIbB9LPa1MFEAXX3g

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja