Na lep jesenski dan smo se z Matjažem, Evo in Anjo odločili za obisk grebena na Možeh. Idejo za izlet je dal Matjaž, ki si je grebenček že nekaj časa želel obiskati. Greben na Možeh se začne na Trianglu, nad kočo na Zelenici, in ko prispemo na sedlo na Trianglu, hitro ujamemo gamsjo stezico levo med borovci, ki nas pripelje na razgleden greben. Škoda le, da vsenaokrog vihra močan veter, ter da se sem in tja z veliko hitrostjo podijo oblaki. Medtem, ko je v Avstriji precej lepo, je v Sloveniji vse zabasano z oblačnostjo.

Nam nekoliko nagaja predvsem močan veter, ki poskrbi, da smo kar precej zimsko napravljeni v vetrovke in puhice; za oblake pa se ne sekiramo preveč, saj vemo, da ni napovedanih nekih padavin in neviht. Kakorkoli, v lepem poplezavanju kaj kmalu dosežemo sidrišče za spust po vrvi, kjer smo prisiljeni, da se napravimo v plezalni pas, ter z enojno vrvjo spustimo iz škrbine na Avstrijsko stran grebena.

Spust je dolg takole od oka nekih 12 metrov (bi relek), tako da bi verjetno prišel čez tudi z 30m vrvjo. Ko se vsi abzajlamo, in pospravimo vrv, nas čaka še prečenje zadnjega dela grebena na Možeh, ki se konča tako, da se znajdemo totalno v oblaku. Nekako se kar vsi skupaj potiho odločimo, da potegnemo prečenje do konca, do Suhega ruševja.

Greben se tako v oblaku nadaljuje, in še debelo uro hoje nas čaka, da se končno dokopljemo na primerno višino, da pomolimo glavo iz oblakov, ter uzremo sončne žarke. Greben do te točke je bil simpatičen, se pa vsi strinjamo, da bi lahko bil kakšen detajl po borovcih nekoliko krajši. Na srečo smo v jesenskem delu leta, ko so borovci brez tiste pocaste smole, ki ti prav fino umaže roke.

Kakorkoli, zadnji del poti nas čaka, ko se po simpatičnem – sicer nekoliko podrtem – grebenu vzpnemo na vrh Palca (ali pa Zelenjaka) – nihče ni siguren, kaj je pravi vrh – nekateri citirajo Golnarja, nekateri lastno intuicijo in hribe.net. Na koncu koncev ni važno kateri vrh je, bolj važno je, da smo na soncu (čeprav še vedno zoprno piha) ter da je čas za malico! Pri tem požanje največji aplavz Eva, ko iz nahrbtnika potegne cel tupperware spečenih palačink.

Po res kraljevski malici sestopimo po planinski poti nazaj dol do krnice Suho ruševje, kjer ujamemo markirano pot nazaj do Zelenice, in sestop do Ljubelja je le še formalen zaključek prijetne ture, ki se nadaljuje v English pub v Tržič…

Galerija slik