Mislim, da sva se z enem izmed dobrih prijateljev že debelih deset let nazaj dogovorila, da bova pa “letos šla opravljat izpit za voditelja čolna”. No, kot se v življenju rado zgodi, se to ni zgodilo tisto leto, pa tudi ne vsa naslednja. Se je pa dogodek dokončno zgodil letos. Še z enim kolegom smo tako kar iznenada trije v naši druščini postali “kapitani”, in pritisk, da gremo na jadralni dopust, je bil velik.

Ker imam izmed trojice daleč največ jadralskih izkušenj je “breme” kapitana padlo name. Pa ni bilo tako hudo! V dobri družbi smo preživeli čudovit pozno-poletni teden v srednjem Jadranu, obiskali Kornate, Ugljan, Pašman in Prvič, ter se imeli nepopisno fino. Meni je izlet prav presegel pričakovanja, in navkljub še vedno trdi odvisnosti od gora in plezanja sem vseeno zaslišal tudi nekakšen oddaljeni klic morja. Sej veste, itak da je krivo more. Posadka je doživela vse: čudovito martinčkanje na septemberskem soncu, čudovite Kornatske zalive, sončne vzhode in zahode na krovu, delfine, pa tudi razburkano morje (“the sea was angry that day, my friends”) in konkretno burjo, ki nas je zadnje dva dni prav ekspresno dostavila nazaj do marine.

Več pa naj povedo slike.

Galerija slik