Nekaj let nazaj sva se z Evo ob prvem prihodu zime potikala v “skritih” koncih nad dolino Kot – šla sva na Požgano Mlinarico. Ko sva po lovski stezi iz doline Kot dosegla gozdnat greben, kjer sva se nato levo usmerila proti Rušnati Mlinarici, so mi pogledi vztrajno uhajali tudi na desno, kamor je prav tako, prav po grebenski rezi, vodila mikavna stezica. Rekel sem si, da bi si želel enkrat pogledati tudi, kaj se skriva v tej smeri.

Ko sem doma naštudiral zemljevide, sem se ogrel, da enkrat z Mojco prehodiva kar cel greben od Kosmačevega prevala, pa do Požara.

Stvari so se letos poklopile, in z Mojco sva v enkratnem, še ne prevročem, koncu pomladi / začetku poletja, opravila prečenje. Tura je res lepa, saj ponuja res enkratne razglede tako v desno proti dolini Vrat, kjer lahko uživaš ob pogledu na Peričnik, pa Kukovo Špico, pa Stenar, pa… pa…

Tudi pogled na drugi strani jim lahko konkurira! Tu kraljuje predvsem Rjavina s svojo široko severno steno, pa tudi njena satelita, Luknja peč in Dimniki.

Sestopila sva dol v Kot, kjer sva že pred začetekom ture iz Kosmačevega prevala prej pustila eno kolo, tako da je šofer lahko odkolesaril nazaj do glavne ceste po avto. Kot se spodobi za brezpotje, sva cel dan uživala v razgledih sama, in srečala nobene druge sorodne duše.

Galerija slik