Z Maticem in Katarino smo se dogovorili za skupno zimsko pležo. Toplejše temperature in nestabilno vreme zadnjih dni nam je povzročalo kar malo preglavic, kam bi lahko šli pogledat za dobrimi razmerami. Matic je od nekod potegnil idejo o smeri Modec-Režek v Turski gori (III+/3, 220m), ki je hitro padla na plodna tla. Logarska je pač, priznajmo si, par excellence zimska plezalska destinacija, in Matičeva modrost se je nazadnje izkazala za zadetek v polno.

Po večerni vožnji se znajdemo na parkirišču pod Okrešljem, in s težkimi nahrbtniki kmalu zagrizemo navkreber. V gozdičku, v bližini nove koče na Okrešlju (ki je sredi gradbenih del) najdemo primerno mesto za bivak, in večer nam mine v prijetnem vzdušju, ko si skuhamo topel obrok – uspe pa nam celo zakuriti majhen ognjiček. Ko se nam želodci dovolj poležejo, se zavijemo v spalke in zaspimo.

Zbuditi se že na Okrešlju je kar luksuz – dan nas kar hitro spravi iz naših spalk, tako da se hitro okrepčamo, opremimo in začnemo z vzponom proti Turskemu žlebu. Ko dosežemo ustrezno višino, po snežiščih prečimo proti levi.

Tekom prejšnjega dne in jutra nismo bili pretirano optimistični glede obetov o razmerah, ko pa le uzremo vstopni skok (smer vstopi iz nekakšnega zatrepa po nekakšnem kotu oz. kaminu), pa se nam narišejo nasmeški! Čaka nas namreč strm snežni skok, ki ponuja zabavno plezanje po tri-dimenzionalnih snežnih tvorbah.

Prvi del je morda najbolj strm, vendar plezalsko lep in ne prezahteven; v sredini smeri pa po zasneženih ploščah prečimo navzgor in proti levi, dokler ne dosežemo nekakšne votline sredi stene, od koder nas čaka še plezanje proti desni do roba stene. Srednji del nas je nekoliko skrbel, saj je od spodaj izgledalo, kot da je sneg ponekod res tanek. Ti strahovi so se nazadnje izkazali za neresnične, saj je bila pleža vrhunska, je pa res, da je bilo varovanje med raztežajem nekoliko bolj simbolično.

Smer nam je bila v danih razmerah izredno všeč, kar mislim, da se vidi tudi na fotografijah 🙂 . Ena lepših takih smeri kar sem jih plezal, ki v dobrih razmerah niso pretežke, pa tudi dovolj kratke, da se jih lahko loti tudi manj hitra oz. zverzirana naveza. Tudi nekaj sidrišč je nabitih, je pa seveda kot vedno pri zimski plezariji, na mestu ali dveh potrebno biti nekoliko bolj izviren pri iskanju vmesnega varovanja, ter izdelavi sidrišč. Dan mi bo absolutno ostal v spominu po super smeri v super družbi!

Galerija slik