Že v soboto smo se na povratku iz Vrat (ter na pijači in sladoledu v Gali) z ekipo (Janez, Maja, Miloš, Jernej in moja malenkost) zmenili, da se gre v ponedeljek spet plezat. Ker smo bili ravno iz Stene, smo se odločili, da se zapodimo v drugi konec Julijcev, na zahod v sosednjo Italijo. Za slovensko mejo se nahajajo t.i. Zahodni Julijci, čudovito gorovje, o katerem lahko govorim samo v presežkih. Dejansko sem sam bil prvič v teh koncih, in reči moram, da so name naredili močan vtis. Gore so visoke, oddaljene, nazobčane in izjemno pravilno strukturirane. Viš, Montaž in...
Continue reading...

Pa smo le šli! Slovenska smer v S steni Triglava je bila že doolgo na moji (in tudi drugih) listi želja, vendar nikdar nismo zbrali poguma zaradi navigacijskih težav. Vsi namreč pravijo, da je smer orientacijsko precej zahtevna. Če temu dodaš še veliko dolžino smeri (700-800m) ter plezanje v gojzarjih, res nočeš zalutati. Na našo veliko srečo se nas je usmilil Janez, tako da je padel telefon in že smo bili zmenjeni. Janez je v navezi imel svojo hči Majo, v naši navezi pa smo bili Miloš, Jernej in moja malenkost. Navkljub navezi treh se hitrost ni tako zelo poznala,...
Continue reading...

Monsunsko deževje, ki je zajelo Slovenijo v zadnjem mesecu, je eden izmed poglavitnih razlogov, da že skoraj mesec dni na blogu ni nove objave. Tudi alpinisti svetovnega kova, kot je Steve House, ki je bil preteklih nekaj tednov na obisku v Sloveniji, so bili v obilnem deževju precej nemočni, kaj šele amaterji, kot sem jaz. Kakorkoli, nekaj dni nazaj se je vreme le ustalilo in v petek sem si končno lahko v poletni temperaturi privoščil pivo na sončku. Že med tednom sva se z Milošem menila za turo med vikendom, in sam sem predlagal kar Novo centralno smer v zahodni...
Continue reading...

Ker je zunaj spet lepo vreme, nama z Milošem ni in ni dalo miru, tako da sva se kar na hitro zmenila, da greva splezat novo smer v Ratitovških špičkah (južno ostenje Ratitovca), ki sta jo nekaj tednov nazaj splezala in opremila Janez in Ivan – Spominska smer Čerin Miran. Milošu sta tako v četrtek odpadla 2 sestanka, in takoj sva bila na poti proti Prtovču :). Ko prideva gor, naju kar malo zmrazi, saj piha leden veter, po travnatih južnih vesinah pa se še lesketa sneg. No, ko prideva v gozd, je takoj bolje, in v zavetrju je na...
Continue reading...

V nedeljo, ko smo tečajnike peljali plezat v Špičke, da se malo ogrejejo pred post-prvomajsko Paklenico, smo se s Knificom in Bricem začeli dogovarjati, da bi skupaj šli plezat v drugo smer v Ratitovcu, imenovano Drzni let. Smer je precej bolj resna kot Špičke, saj so cugi ocenjeni vse tja do 6b+/6c (vsaj tako pravi Brico). Sam sem nato le še moral poiskati soplezalca. Na srečo se je Igor v torek vrnil iz Rovinja, in seveda je bil takoj za akcijo! Ker je imel Brico čas le do 2 popoldne, se v sredo že zgodaj zjutraj ob 6. uri dobimo...
Continue reading...

Za vikend je že med tednom padla debata na FB-ju, da se gre plezat. Kot vedno je bil v akciji Joža, Miloš, nazadnje pa sta se nam pridružila še 2 tečajnika. Jože je imel ogledano Belo peč nad Tržičem, vendar ga zjutraj z Milošem na kofetu prepričava, da bo v Beli peči na 1700m nadmorske višine presneto mraz. Lani smo namreč tam plezali aprila, pa je bilo mraz kot strela, navkljub bolj sončnemu vremenu, kot se je obetal za naš dan. Ker sem sam imel v avtu vso skalno opremo (frende, jebe, kline) sem takoj podal predlog za Malo goro...
Continue reading...

Z Jernejem imava zadnje čase kar climbing spree, saj vsak vikend bruhneva na plezarijo. Tako tudi ta vikend skupno zavrneva Miloševo povabilo na turo na Triglav in se zmeniva za napad Vipave. Desno od Gradiške Ture se namreč nahaja t.i. Podraška Tura, kjer imaš en kup 100m – 375m smeri, ki niso navrtane. Odločiva se za Nikolajevo smer (IV/II, 375m), ki se je kasneje izkazala za odlično odločitev. Ker obema manjka spanca, se zmeniva za odhod šele ob 7:30 iz Bitenj. Ker nas večino časa razvaža okrog Jernej se tokrat jaz javim za šoferja. Na cesti ni nobene gužve in...
Continue reading...

Nekoč sem tekom generalnega brkljanja po internetih naletel na zanimivo smer nad Bornovimi tuneli, Mali Janc (in še nekaj drugih). Ko sem videl slike prvega cuga (luštno luštno) sem rekel, da to moramo pa enkrat it splezat :). Smer je na plezanje.net označena kot navrtana, z oceno IV+, nje dolžina pa se ustavi pri 160m. Edini problem je, da smer ni pretirano dobro dokumentirana oz. nam ni uspelo najti dobre skice smeri. Jernej me ves naspidiran v petek pokliče, če grem kej plezat ker je spet napovedano lepo vreme… seveda je takoj padel predlog za Begunjščico. Pridruži se nama še Miha,...
Continue reading...

Za vikend je bilo spet napovedano lepo vreme in Jože je seveda instantno na FB začel spraševati, ali je še kak kandidat za večraztežajno plezanje v hribih. Sam sem sprva bil skeptičen, ker sem ob zadnji plezariji skoraj izdahnil, ker so me plezalke tako tiščale. No, nazadnje sem si tudi pofaulan noht (ki še vedno ni odpadel, grrr) uspel ostrižti, prav tako pa sem nekako dojel, da so Milošove plezalke, ki sem jih imel v Debelem vrhu, dejansko manjše kot moje, dasiravno naj bi bile 4 številke večje. No, to ali pa imam izjemno bizarno oblikovano stopalo. Kdo bi vedel. Na...
Continue reading...

Brico je imel v JV steni Debelega vrha že zelo dolgo ogledano linijo, ki se vije po čudovitih radiatorjih stene Debelega vrha, in tokrat mu je le uspelo dobiti čas in partnerja (Jožeta), da sta se lotila vrtati in opremljati smer. Vrtala sta cel vikend, tako da jima je v četrtek ostal za opremiti le zadnji cug. Mi pa smo se priskledili zraven, da opravimo prvo in drugo ponovitev oz. stestiramo skalo. Se pa smer zna še podaljšati za nekaj cugov, saj je nad koncem smeri še čudovit steber, ki samo čaka, da se ga spleza. Pa najprej podajmo nekaj...
Continue reading...